Kriza bo, tako kot pretekli energetski šoki, zagotovo pustila trajne posledice, je v svojem letnem poročilu opozorila agencija.

Kot so povzeli, imajo zalivske države težave z izvozom nafte, že vse odkar je Iran v odgovor na ameriške in izraelske napade blokiral Hormuško ožino in začel napadati tankerje na tem območju. Kljub prizadevanjem ZDA, da bi ladjam zagotovile spremstvo skozi ožino, prek katere je pred krizo potekala približno petina svetovnega prometa z nafto, dobavne poti ostajajo motene.

"Kriza v Hormuški ožini je ustvarila največjo grožnjo energetski varnosti v zgodovini. Grožnjo, ki po obsegu daleč presega naftne šoke iz 70. let prejšnjega stoletja," je v predgovoru k poročilu zapisal izvršni direktor IEA Fatih Birol. Izpostavil je ukrepe, s katerimi so države poskušale zaščititi gospodinjstva: proizvajalke nafte so na trg poslale večje količine in začele uporabljati alternativne poti, Kitajska pa je zmanjšala nakupe na mednarodnih trgih.

"Vlade so posredovale, da bi potrošnikom nudile določeno zaščito, a so te kljub ukrepom doletele višje cene, v nekaterih primerih je bila motena tudi dobava," je zapisal Birol. Prvi mož IEA je bil sicer julija po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še bolj optimističen, ko je zapisal, da več dejavnikov blaži udarce na naftnem trgu.

IEA je poročilo objavila v času podnebne konference Združenih narodov COP 31 v Turčiji. Vlade so pod vse večjim pritiskom, da ukrepajo proti podnebnim spremembam, potem ko so Evropo zaznamovali hudi vročinski valovi in gozdni požari, Nepal pa smrtonosne poplave.

Agencija v svoji energetski napovedi uporablja tri scenarije: previdnostni scenarij upošteva politike, ki so trenutno v veljavi, srednji scenarij zajema napovedane vladne politike, vključno z ukrepi, ki še niso bili sprejeti, tretji scenarij pa predvideva svet, ki do leta 2050 doseže ničelne neto emisije.

V srednjem scenariju IEA napoveduje, da bo svetovno povpraševanje po nafti doseglo vrhunec okoli leta 2030, čemur bo sledil počasen upad, medtem ko naj bi povpraševanje po plinu naraščalo do približno leta 2035.

Za to poročilo agencija dodaja še dva scenarija, ki temeljita na tem, kaj bi se lahko zgodilo, če se kriza na Bližnjem vzhodu nadaljuje.

"Čeprav sta energetski sektor in svetovno gospodarstvo pokazala precejšnjo odpornost, velja, da dlje ko kriza traja, globlje bodo njene posledice," je dejal Birol, ki ne vidi nobene poti, po kateri bi se energetski svet lahko vrnil v stanje, v kakršnem je bil nekoč.

Priporočamo