USS Gerald Ford je največja ameriška letalonosilka s 5000 člani posadke ter 90 bojnimi letali in helikopterji. Še pred tremi tedni je bila zasidrana pri Splitu med obiskom Hrvaške, nato pa je odplula in v torek prispela v karibsko regijo. S tem je izdatno okrepila ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kjer se že nahajajo osem drugih vojaških ladij, jedrska podmornica, letala F-35, tovorna in transportna letala ter 10.000-glavo osebje. ZDA tudi obnavljajo staro oporišče na Portoriku ter gradijo nove zmogljivosti na Deviških otokih.
V zraku visi vprašanje, ali gre v resnici za pripravo na posredovanje proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Predsednik Donald Trump je že namignil tako. »Vsekakor pogledujemo proti kopnemu, kajti morje že dobro nadzorujemo,« je rekel oktobra.
Strategija zunanjega ministra
Morebitno vojaško posredovanje, četudi omejenega obsega, je na prvi pogled skregano z vsem, kar je Trump govoril med predvolilno kampanjo, ko je kritiziral pretekle ameriške intervencije po svetu. Da zdaj nakazuje drugačno smer, je po navedbah več ameriških medijev posledica vpliva, ki ga ima v administraciji zunanji minister in vršilec dolžnosti svetovalca za nacionalno varnost Marco Rubio. Slednji je strokovnjak za Latinsko Ameriko, kot potomec priseljencev s Kube pa ima Madura že dolgo na piki zaradi njegove podpore režimu v Havani. Rubio je že v prvem Trumpovem mandatu dosegel, da so ZDA kot izvoljenega predsednika Venezuele priznale opozicijskega Juana Guaidoja, ne Madura.
Na začetku drugega Trumpovega mandata je kazalo, da bo imel glavno besedo v odnosih z Venezuelo posebni odposlanec Richard Grenell, ki je v Caracasu dosegel izpustitev zaprtih Američanov in naftne koncesije za ameriška podjetja. Rubio, ki je znani jastreb, kar se politike do režimov v Latinski Ameriki tiče, je ta pristop povozil in dosegel preobrat, tudi z (zelo slabo utemeljenimi, kot piše The Atlantic) trditvami o veliki venezuelski vlogi v ameriški krizi s fentanilom, ki je v ZDA najpogostejši vzrok smrti zaradi prekomernega uživanja drog. Poznavalci ocenjujejo, da je Venezuela v veliki meri samo tranzitna pot, ne pa proizvajalka. Rubio naj bi tudi trdil, da je nestabilna Venezuela razlog za močnejši pritisk migrantov na ameriške meje.
Maduro razmišlja o gverili
Maduro s svojim nedemokratičnim režimom se zdaj resno pripravlja, kot da vojna bo. Po poročanju Reutersa v primeru ameriškega posredovanja, ki bi bilo verjetno omejeno na zračne napade oziroma posebne enote (Cia naj bi nekatere operacije že izvajala), pripravlja strategijo gverilske vojne in sejanja kaosa v državi, saj mu drugega ob slabo opremljeni in tudi demoralizirani vojski ne preostane. Načrt predvideva ustanovitev manjših vojaških enot na 280 lokacijah po državi, ki bi izvajale sabotaže. Obveščevalne službe in Madurovi privrženci pa bi v Caracasu povzročili kaos, da bi bilo vladanje tam nemogoče.
Maduro je za vojaško pomoč prosil tudi Rusijo in Kitajsko; v Moskvi so sporočili, da so na to pripravljeni.
Vse glasnejše kritike napadov na plovila
Seveda ni rečeno, da se bo posredovanje res zgodilo. Ustvarjanje maksimalnega pritiska na Madura je morda načrt, da se ga prepriča v igranje po ameriških notah. Toda ker je to Grenellu do neke mere že uspevalo, nad namerami vendarle visi velik vprašaj.
Prvi del posredovanja v regiji se pravzaprav že nekaj časa odvija z ameriškimi napadi na plovila, ki po trditvah ZDA v karibski regiji prevažajo mamila za ameriški trg. V zadnjih tednih so ZDA izvedle 19 takšnih napadov in ubile najmanj 76 ljudi. Sklicujejo se na svojo protiteroristično zakonodajo, a so tarča vse širših kritik, da je ravnanje po mednarodnem pravu nezakonito in da niso predstavile dokazov o domnevni odgovornosti tistih na plovilih.
Združeno kraljestvo in Kolumbija sta Združenim državam prenehala pošiljati določene obveščevalne podatke, da ne bi bila vpletena, francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot pa je naravnost povedal, da napadi na plovila »kršijo mednarodno pravo«. Enako pravi guverner Kalifiornije Gavin Newsom, ki se sprašuje: »Kaj se je zgodilo z dolžnim pravnim postopkom? Kaj se je zgodilo z vladavino prava? Srhljivo je gledati, kako Združene države razstreljujejo plovila brez nadzora, mimo ameriškega kongresa in z razlagami, ki so vredne posmeha.«
