Danes bodo v Iranu zaznamovali prvo obletnico smrti Mahse Amini, mladenke, ki je umrla med policijskim pridržanjem, ker ni nosila hidžaba v skladu s pravili. Njena smrt v nepojasnjenih okoliščinah je po vsem Iranu sprožila spontano gibanje žensk, ki so se začele boriti za pravico, da se jim ne bi bilo treba več pokrivati z ruto. Številne Iranke so ruto snele na javnih krajih. Protesti so se razlili na ves Iran in se razširili na zahteve po političnih spremembah v državi. Zahtevam za pravice žensk so prikimavali številni moški. Režim se je na doslej največje proteste od začetka islamske republike odzval silovito. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo ubitih več kot 500 ljudi, 20.000 ljudi je bilo aretiranih, sedem oseb pa so po sodnih procesih usmrtili. Pred današnjo obletnico smrti Aminijeve je raziskovalka Amnesty International Raha Bahreini ocenila, da se zahteve protestniškega gibanja v Iranu niso spremenile, čeprav je oblastem z uporabo sile uspelo zadušiti demonstracije.
Je leto dni po začetku največjih
demonstracij v Iranu od začetka islamske republike protestniško
gibanje še živo ali ga je oblastem
uspelo zatreti?
Iranske oblasti so leto dni izvajale nepojmljiva dejanja krutosti, da bi ohranile železni objem oblasti in zadušile proteste. Od septembra do decembra lani so nezakonito ubile na stotine moških, žensk in otrok, izvedle so tudi več deset tisoč samovoljnih aretacij. Protestniki so v tem času vztrajali, toda zaradi smrtonosnega zatiranja so od letošnjega januarja protesti počasi začeli zamirati. Kljub temu duh upora in kljubovanja ostaja močan. Povsem navadni ljudje zagotavljajo, da zgolj čakajo na naslednjo iskro, ki bi jih spet ponesla na ulice. Njihove tegobe oziroma ključni razlogi za proteste ostajajo takšni, kot so bili vedno. Ljudje so na protestih povsem jasno sporočili, da želijo živeti v takšnem političnem sistemu, ki bi spoštoval njihove temeljne človekove pravice in svoboščine. Vstaja žensk ostaja zasidrana v srcih ljudi, čeprav je oblastem za zdaj z uporabo neusmiljene moči uspelo ohraniti mirne ulice.
Kako se je iranska družba spremenila v zadnjem letu?
Ena od sprememb je zagotovo ta, da je prišlo do protestov žensk proti poniževalnemu zapovedanemu zakrivanju. V tem boju za dostojanstvo in enakost so ženske prejele veliko podporo svojih moških sorodnikov kot tudi celotnega dela moške družbe. Kljub mesecem trajajočih zatiranj in seriji sprejetih krutih ukrepov, s katerimi so okrepili represivne metode zastraševanja žensk, še naprej opažamo, da ženske snemajo ruto v javnosti, nepokrite vozijo avto in tudi na spletnih družbenih omrežjih objavljajo svoje fotografije brez naglavne rute. Vidimo, da sorodniki žrtev s pomočjo varuhov človekovih pravic in novinarjev pogumno zahtevajo pravico. Družba je glede odnosa do človekovih pravic v zadnjem letu doživela velike spremembe. Prav to zbuja upanje, da je drugačna prihodnost za Iran mogoča.
V zadnjih mesecih so oblasti precej pozornosti posvečale omejevanju dostopa do interneta. Je ta postal eno glavnih orodij za morebitno spremembo režima v Iranu? Se ga zato oblasti tako bojijo?
Dostop do interneta je za ljudi temeljnega pomena za mobiliziranje množic in organiziranje protestov. Iranske oblasti se zelo dobro zavedajo moči interneta, saj ta lahko prispeva tudi k povečanju zavedanja o človekovih pravicah. Zato se oblasti redno lotevajo prekinjanja dostopa do spleta, da bi zadušile upor, ovirale demonstracije in zakrile zločine proti človeštvu pred mednarodno skupnostjo. Kljub vsem tem poskusom oblastem ni uspelo v celoti preprečiti dostopa do interneta. Ljudje najdejo načine, da zaobidejo vzpostavljene ovire, ali pa se vračajo k tradicionalnim načinom mobilizacije ljudi v svojih soseskah.
Obstaja možnost, da bo prva obletnica začetka protestov predstavljala točko preobrata za protestniško gibanje?
To je zagotovo mogoče. Obstajajo pozivi na demonstracije 16. septembra, torej na dan, ko je umrla Mahsa Amini. Po drugi strani je režim tudi na to pripravil svoje varnostne sile. Poslali so svarila, da bodo vnovič uporabili silo za zatrtje neredov. Ker se oblasti na ta dan močno pripravljajo, se zna zgoditi, da se ljudje sploh ne bodo mogli zbrati in oblikovati protestniške skupine. Včasih se takšne skupine lažje oblikujejo, ko oblasti ujamejo nepripravljene. Obletnica smrti Mahse Amini zanje ni presenečenje. Ljudem želijo preprečiti pravico do mirnih protestov. To je še en kazalnik, da te pravice ne spoštujejo in želijo na nezakonit način doseči, da ljudje ostanejo tiho.
