Donald Trump je povedal, da so ga iranski voditelji v soboto pozvali k pogajanjem in da bi se lahko dogovorili za srečanje. »Mislim, da so utrujeni od porazov proti ZDA,« je dodal. Je pa opozoril, da bodo ZDA morda morale posredovati še pred tem, glede na dogajanje na protestih, ki so Iran zajeli pred dvema tednoma. Ni sicer pojasnil, kaj natančno bi to pomenilo.
Po podatkih nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice v Iranu (HRANA) s sedežem v ZDA je med nemiri ter spopadi med protestniki in varnostnimi silami umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi 490 protestnikov in več deset pripadnikov varnostnih sil, aretirali pa naj bi več kot 10.500 ljudi. Navedenih številk sicer ni mogoče neodvisno preveriti. Iranske oblasti namreč uradnega števila žrtev niso podale, preverjanje podatkov pa med drugim otežuje večdnevna blokada interneta v državi.
Protestnikom bi pomagal s starlinkom
Trump je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede pomoči Irancem v luči blokade dostopa do interneta dejal, da razmišljajo o uporabi satelitskih komunikacijskih sistemov starlink, ki so v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska. Trump pravi, da ga bo v zvezi s tem tudi kontaktiral.
Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat opozoril Teheran zaradi zatiranja protestnikov. »Dal sem jim vedeti, da če bodo začeli ubijati ljudi, kar po navadi počnejo med izgredi, (...) jih bomo zelo močno udarili,« je dejal v četrtkovi epizodi podkasta The Hugh Hewitt Show.
Trumpa bodo seznanili z možnostmi
Iranske oblasti medtem ne popuščajo in krepijo nasilje nad protestniki. Predsednik iranskega parlamenta je v nedeljo opozoril, da se bodo odločno odzvali na morebitno vojaško posredovanje, v primeru napada ZDA bi legitimne tarče za Iran postali tako ameriška vojaška oporišča v regiji kot Izrael, poroča BBC.
Politico medtem poroča, da bodo v Beli hiši Trumpu v torek predstavili opcije za posredovanje v Iranu. Poleg raketnih napadov bodo na mizi tudi kibernetični napadi. Je pa velika želja Bele hiše, da bi se izognili potezam, ki bi ogrozile življenja civilistov. Prednostni cilj naj bi bili vojaška in naftna infrastruktura, največ učinka pa naj bi imeli napadi na vodstvo Irana.
Napotitev vojakov v Iran ni predvidena, prav tako ameriška vojska ne računa z večjimi premiki enot. Tudi sicer imajo v regiji že dovolj veliko prisotnost, kar so pokazali vojaški napadi na položaje IS v Siriji. V teh je v soboto sodelovalo okoli 20 ameriških bojnih letal.