Goli Kouhkan je že sedem let v zaporu Gorgan na severu Irana. Leta 2018 so jo, pri komaj 18 letih, aretirali zaradi sodelovanja pri uboju moža in obsodili na smrtno kazen.
Poroka pri 12 letih in nasilje, ki se ni nikoli končalo
Goli Kouhkan nima osebnih dokumentov in je uradno brez državljanstva. Pri 12 letih se je poročila s svojim bratrancem, pri 13 letih pa že rodila sina. Več let je bila izpostavljena fizičnemu in psihičnemu nasilju. Ko je nekoč pobegnila k staršem, ji je oče dejal: »Oddal sem te v beli obleki, vrneš se lahko le zavita v mrtvaški prt.«
Na dan uboja je Goli Kouhkan naletela na prizor, ko se je mož z udarci spravil na njunega petletnega sina. Na pomoč je poklicala bratranca, med prerivanjem pa je mož umrl. Goli je poklicala rešilca in policijo, a so poleg bratranca aretirali tudi njo. Na zaslišanju, ki je potekalo brez prisotnosti odvetnika, je morala podpisati priznanje, čeprav je nepismena. Šele kasneje ji je sodišče dodelilo pravnega zagovornika, poroča britanski Guardian.
Sodišče jo je obsodilo na smrt z obešanjem, a po iranski zakonodaji lahko družina žrtve storilcu odpusti v zameno za odškodnino. Če Kouhkan plača 10 milijard tomanov (120.000 evrov) in zapusti mesto Gorgan, bo svobodna.
Primer, ki razgalja položaj žensk in manjšin v Iranu
Primer Goli Kouhkan po navedbah organizacij za človekove pravice razgalja sistematično diskriminacijo žensk in etničnih manjšin v Iranu, kjer je otroška poroka še vedno zakonita, zaščite pred družinskim nasiljem pa skorajda ni. »Kouhkan je pripadnica etnične manjšine, ženska in revna – najšibkejša med šibkimi v iranski družbi,« je dejal Mahmood Amiry Moghaddam iz organizacije Iran Human Rights s sedežem na Norveškem. »Njena kazen simbolizira, kako iranske oblasti uporabljajo smrtno kazen za zastraševanje in ohranjanje družbenega nadzora.«
Ziba Baktyari, članica organizacije Bramsh, ki se zavzema za pravice žensk iz Balučistana, opozarja, da primer Goli Kouhkan ni izjema. »Ženske tam so nevidne. Nihče ne govori o njih, nihče ne posluša njihovih zgodb. So brez pravic – ubogati morajo svoje može, ne smejo v šolo, družine pa jih zaradi revščine poročajo že kot otroke,« pravi Ziba Baktyari.
