Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump v Perzijskem zalivu zbira »lepo veliko armado« in so pripravljeni različni scenariji načrta napada na Iran, Evropska unija pritisk na šiitsko republiko krepi s sprejemanjem novih sankcij. Zunanji ministri EU so na današnjem zasedanju razširili sankcijski režim na 30 posameznikov in subjektov, povezanih z nasilnim zatiranjem protestnikov ter iransko podporo Rusiji. Med drugim so prepovedali vstop v Unijo in zamrznili premoženje v Evropi notranjemu ministru Eskandarju Momeniju in generalnemu tožilcu Movahediju Azadu. Kot je pojasnil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot, so sankcije sprejete proti članom iranske vlade, sodstva, policije in Iranskih revolucionarnih gard ter subjektom, odgovornim za cenzuro interneta.
Revolucionarne garde med teroriste
Prav tako so ministri danes dosegli politični dogovor, da se Iranske revolucionarne garde, oboroženo silo Irana, doda na seznam terorističnih organizacij EU. Takšna opredelitev pomeni, da se bo spremenil tudi odnos Evropske unije do iranskega političnega vodstva, saj je organizacija Iranske revolucionarne garde temeljno sidrišče preživetja režima. Do spremembe evropskega stališča je prišlo, ker je svoje nasprotovanje takšni opredelitvi opustila Francija, s tem korakom pa sta se strinjali tudi Nemčija in Italija. »Če deluješ kot terorist, te je treba tudi obravnavati kot terorista,« je pred srečanjem ministrov v Bruslju dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
»Izjemni pogum iranskih žensk in moških, ki so bili žrtve tega nasilja, ne sme biti zaman. Zato bomo danes uvedli evropske sankcije proti tistim, ki so odgovorni za to represijo: vladnim uradnikom, tožilcem, načelnikom policijskih enot, članom Iranskih revolucionarnih gard in tistim, ki so odgovorni za blokiranje interneta,« je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov napovedal francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.
Podobno je ob začetku zasedanja zunanjih ministrov dejal tudi vodja nemške diplomacije Johann Wadephul. »Način, kako ljudi pretepajo, mučijo, zapirajo in celo ustrelijo ali obesijo, je tako dramatičen, da se mora Evropska unija jasno odzvati,« je ocenil Wadephul, ki se je hkrati izrekel proti novemu vojaškemu posredovanju v Iranu. »Nihče ne potrebuje še enega konflikta,« je poudaril in se kot predstavnik ene izmed treh evropskih sil, ki so se že pogajale z Iranom, zavzel za sklenitev jedrskega sporazuma s teheranskimi oblastmi.
Poziv članicam
Po oceni Hannah Neumann, predsednice delegacije evropskega parlamenta za odnose z Iranom, uvrstitev Iranskih revolucionarnih gard na seznam terorističnih skupin ni zgolj simbolična. »Ima zelo konkretne pravne posledice: premoženje se zamrzne, vsaka finančna ali materialna podpora pa postane kaznivo dejanje. Preiskovalni organi in organi pregona imajo končno jasno pravno podlago za ukrepanje proti mrežam, podpornikom in tistim, ki imajo od tega gospodarsko korist. Od zdaj naprej za Iranske revolucionarne garde veljajo enaka pravila kot za Daesh ali Hamas: vsak, ki z njimi sodeluje, v EU stori kaznivo dejanje,« je opozorila Neumannova. Članice EU je pozvala k doslednemu izvajanju ukrepa. »Za ljudi v Iranu in iransko diasporo v Evropi to pošilja jasno sporočilo: dolgo obdobje nekaznovanosti se končuje. Grožnje, ustrahovanje in zatiranje ne bodo več dopustni. Storilci in njihovi podporniki morajo računati z odločnim kazensko preganjanjem,« je še pristavila.
