Ukrajinska negotovost tako pred današnjim vrhom EU, na katerega prihaja tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, bi težko bila še večja. Administracija Donalda Trumpa je namreč Ukrajini v minulih dneh ustavila vso vojaško pomoč in ji zamrznila tudi oskrbo s svojimi obveščevalnimi podatki. Francija je danes že napovedala, da bo z Ukrajino delila svoje obveščevalne podatke. »Zahvaljujem se za močno podporo od začetka vojne. Tudi od prejšnjega tedna ste ostali z nami. Pomembno je za nas, da nismo sami. To nam veliko pomeni,« je ob prihodu na vrh dejal ukrajinski predsednik Zelenski.
Vrsta tem
Evropski voditelji bodo na zasedanju razpravljali o podpori Ukrajini in predlogu evropske komisije za financiranje hitrejšega oboroževanja članic. EU želi s spodbujanjem javnih investicij, evropskimi posojili in zasebnimi investicijami spodbuditi večje trošenje članic za obrambo in oborožitev.
»To je ključen trenutek za Evropo in tudi za Ukrajino. Evropa je soočena z jasno grožnjo, zato mora biti zmožna da se brani,« je poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in še enkrat izpostavila, da načrt evropske komisija za oboroževanje predvideva več kot 800 milijard za obrambo in daje možnost članicam, da vlagajo v svojo obrambo, obrambo Ukrajine ali v obrambno industrijo. »To je pomemben trenutek da pokažemo, da stojimo Ukrajini ob strani, dokler bo treba,« je dejala von der Leynova.
Graditi moramo na evropski varnosti, danes moramo sprejeti pomembne odločitve,« je dejal predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Varnost in obramba Evrope ni ločena od ukrajinske. Močnejša evropska obramba bo okrepila ukrajinsko, in močnejša ukrajinska bo okrepila evropsko. »Nadaljevali bomo s podporo Ukrajini, tudi v prihodnje. Tudi v času mirovnih pogajanj, ko se boste odločili, da je pravi čas zanje, in tudi, ko boste postali člani EU.«
Scholz in Tusk želita ohraniti vezi z ZDA
Nemški kancler Olaf Scholz je ocenil, da se sestajajo ob pomembnem trenutku, ko je potrebno zagotoviti, da bo Ukrajina še naprej imela podporo. Doseči je tudi treba, da bo podpora ZDA še naprej ostala prisotna, kar mora po njegovi oceni biti prednostna naloga v naslednjih dneh.
Poljski premier Donald Tusk meni, da se mora EU soočiti z izzivom nove oboroževalne tekme. Ocenil je, da se bo EU oboroževala hitreje in pametneje kot Rusija. Zaščita vzhodne meje EU bo postala prioriteta, najprej pa bi se bilo potrebno ukvarjati z zaščito evropske zunanje meje z Rusijo in Belorusijo. »Čeprav je ZDA sedaj bolj zahteven partner, pa mora biti zavezništvo z ZDA prioriteta,« je dejal Tusk, ki je še menil, da lahko Evropa zmaga v vsakem konfliktu z Rusijo.
Hrvaški premier Andrej Plenković, ki je skupaj s slovenskim premierom Robertom Golobom pripotoval na vrh EU, je napovedal, da bo Hrvaška obrambne izdatke povečala na 2,67 milijarde evrov do leta 2027. Povedal je, da je Hrvaška že dosegla cilj dveh odstotkov za obrambo. Ker je gospodarska rast dobra, pa bo lahko uresničevala tudi nove zahteve, je še pristavil.
Grški premier Kiriakos Micotakis je poudaril, da bi morale biti Združene države Amerike del kakršne koli bodoče sheme varnostnih jamstev za Ukrajino po prekinitvi ognja. »Pomembno je, da lahko Ukrajini dan po premirju ponudimo varnostna jamstva, pri čemer bi morale v tej shemi varnostnih jamstev sodelovati tudi Združene države,« je menil..
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se tradicionalno udeležuje začetka evropskega sveta, je dejala, da je skrajni čas, da evropski voditelji povedo, da so za Ukrajino končno pripravljeni dati svoj denar. »To je nekaj, kar smo zahtevali že dolgo časa – da se je Evropa sposobna postaviti na lastne noge.«
Nezadovoljstvo z Orbanom
Vprašljivo je sicer, kakšen dogovor bodo lahko dosegli o morebitnem povečanju pomoči Ukrajini. Pred dnevi je namreč Viktor Orban že napovedal blokado sklepov, na kar ga je predsednik evropskega sveta Costa v pismu spominjal na pomen enotnosti v ključnem obdobju za EU. Še pred začetkom vrha EU potekajo številna usklajevalna srečanja: od tradicionalnih zasedanj evropskih voditeljev po političnih skupinah do številnih bilateral. Sklepe zasedanja so usklajevali še tudi veleposlaniki članic.
Vodja največje evropske stranke, Evropske ljudske stranke, Manfred Weber, je o madžarskih blokadah dejal, da so v stranki siti Viktorja Orbana. »Kot EPP smo naveličani, da Viktor Orbán onemogoča skupno razumevanje in zdravo pamet v Evropski uniji. Razmisliti mora, ali se res želi vključiti in biti del širše evropske družine,« je novinarjem povedal Weber.
Enotnost bodo poskušali evropski voditelji najti tudi pri vprašanju Trumpovega mirovnega procesa in glede mirovnih zamisli, ki so se po pritiskih iz Washingtona začele oblikovati v Parizu, Londonu in Kijevu.
Stališče Slovenije
Slovenski premier Robert Golob je imel včeraj vrsto posvetovanj z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem, veleposlanikom Slovenije pri Natu Andrejem Benedejčičem in drugimi deležniki o tem, kako bi se Slovenija lahko odzvala na pozive večjega trošenja za obrambo. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, bo v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. Navedli so predvsem usmerjanje v dvojno uporabo – v naložbe, ki prispevajo k širši družbeni odpornosti, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti, izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema.
Macronov obrambni prodor
Tik pred vrhom EU je z včerajšnjim večernim nagovorom ljudstvu francoski predsednik Emmanuel Macron poskrbel še za en dokaz izjemnosti trenutka, v katerem se nahaja Evropska unija. Dejal je, da je Evropa na razpotju. Če upa, da bodo ZDA ostale z Evropo, pa se mora ta pripraviti tudi na možnost, da se to ne bo zgodilo, je dejal. Za prihodnji teden je v Parizu sklical zasedanje šefov evropskih vojsk, da bi razpravljale o mirovnih enotah za Ukrajino in spremenjeni varnostni poziciji Evrope.
A še bolj odmeva njegova napoved, da bo razmislil o razširitvi francoske jedrske zaščite za evropske partnerje. Francija ima 290 jedrskih konic in se uvršča na četrto mesto jedrskih velesil. Največ jih imata ZDA in Rusija (po okoli 5000), sledi jima Kitajska s 500 jedrskimi konicami.
Macron je svoj premislek o razširitvi jedrskega dežnika sprožil po javnem pozivu nemškega kanclerskega kandidata Friedricha Merza izpred nekaj dni.
Zadržano se je do Macronove zamisli izrekel še aktualni kancler Scholz. »Ne bi se smeli odpovedati vpletenosti ZDA,« je menil. Po oceni poljskega premierjaTuska pa je o Macronovih predlogih vredno razmisliti kot delu širših evropskih obrambnih prizadevanj.
Ruska zavrnitev
V Moskvi so Macronov razmislek že zavrnili. »Takšna napačna analiza vodi v usodne napake,« je dejal Konstantin Kosačev, visoki ruski senator, ki je dejal, da je Macron napačno razumel ruski odziv na širitev in agresijo vojaške zveze pod vodstvom ZDA na Rusijo. »Macron svojim državljanom, zaveznikom in vsemu svetu manično vsiljuje popolnoma napačno predstavo o dogajanju - 'Rusi prihajajo! Takšni napačni sklepi in lažni predlogi vodijo v prepad,« je še pristavil.
