Nalog za prijetje poveljnika zapora v Tripoliju se bere kot seznam najhujših zločinov. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v njemu navaja umore, mučenja, posilstva ter druge zločine proti človečnosti in vojne zločine, ki naj bi se v zloglasnem zaporu Mitiga pri libijski prestolnici dogajali od leta 2015. Najmlajša žrtev naj bi bila stara pet let. Zapor je vodil visoki predstavnik libijske pravosodne policije Osama Almasri Najim, vsa našteta dejanja pa je zakrivil osebno, v njih sodeloval ali pa jih ukazal posebnim varnostnim enotam, navaja sodišče. 18. januarja je izdalo nalog za prijetje Najima. Takrat je ICC, po lastnih navedbah, po diplomatskih kanalih obvestil šest evropskih držav in z njimi usklajeval poteze, da bi Libijca res ujeli. Med njimi je bila Italija.
Očitno so dobro vedeli, kje se Najim giblje. Že naslednji dan, v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo 19. januarja, so ga aretirali v hotelu v Torinu, kjer si je dan poprej ogledal nogometno tekmo Juventusa in Milana (2:0).
Toda par dni kasneje je z italijanskim državnim letalom poletel na prostost v Libijo. Kaj se je zgodilo?
Razlaga Melonijeve
To je vprašanje, na katerega mora odgovarjati premierka Giorgia Meloni. Izpustitev Najima je v Italiji vroča tema, ki se je zdaj segrela še bolj. Rimsko tožilstvo je namreč proti premierki sprožilo preiskavo zaradi domnevnega nudenja pomoči in sodelovanja pri zločinu ter zlorabe javnih sredstev. Preiskujejo tudi pravosodnega ministra Carla Nodia, notranjega ministra Mattea Piantedosija ter podsekretarja za tajne službe v kabinetu premierke.
Melonijeva je, da bi zmanjšala politično škodo, vest o preiskavi obelodanila kar sama v video sporočilu na družbenih omrežjih. Trdi, da se je zgodilo sledeče: Mednarodno kazensko sodišče se je odločilo objaviti nalog za prijetje Najima po mesecih tehtanja in prav takrat, ko je bil v Italiji, čeprav naj bi pred tem dvanajst dni hodil po Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji. Urad glavnega tožilca ICC pa po njenih besedah naloga za prijetje ni posredoval italijanskemu pravosodnemu ministrstvu, zato je prizivno sodišče v Rimu Libijca po 48 urah pridržanja izpustilo na prostost. Po navedbah italijanskih medijev je bila težava sicer drugje in se zahtevanega postopka pred aretacijo ni držala torinska policija, kar pa naj bi bila tehnična podrobnost, ki bi jo pravosodno ministrstvo lahko rešilo, pa se ni zganilo.
Kakorkoli - notranje ministrstvo je potem navedbah Melonijeve ocenilo, da predstavlja Najim varnostno grožnjo in zato so ga s posebnim letalom prepeljali v Libijo. Takšna je, po besedah premierke, praksa v teh primerih.
Zaman prosili za dialog
Mednarodno kazensko sodišče v svoji izjavi za javnost trdi drugače. Zapisalo je, da »si je sodišče prizadevalo za sodelovanje z italijanskimi oblastmi, da zagotovi učinkovito izvrševanje vseh korakov«. ICC tudi navaja, da so oblasti v Rimu prosili, naj se »brez odlašanja« obrnejo na sodišče, če bi naleteli na kakršen koli problem. To se očitno ni zgodilo in potem so »21. januarja brez prehodnega obvestila ali posvetovanja s sodiščem G. Osamo Amasrija Najima po poročilih izpustili iz pripora in ga prepeljali nazaj v Libijo,« navaja ICC.
Primer še nekoliko bolj bode v oči, ker je bil prav v italijanski prestolnici leta 1998 podpisan Rimski statut, ki je podlaga za delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča. V statutu so tudi zapisani postopki za prijetje osebe, ki jo išče sodišče.
Namigovanja o političnem ozadju
Novica, da so Melonijeva in ministra zdaj tarča preiskave, je glasno odjeknila v Italiji. Premierka je obtožila rimskega tožilca Francesca Lo Voija, da je uperjen proti njeni vladi, saj je preganjal tudi vodjo koalicijske stranke Liga Mattea Salvinija zaradi zadrževanja migrantov na morju; sodišče ga je potem decembra lani spoznalo za nedolžnega. Namigovala je tudi, da je pobuda za preiskavo prišla iz levih političnih krogov. Sodišče jo je v resnici sprožilo po avtomatizmu zaradi pritožbe proti Melonijevi in ostalim trem, ki jo je vložil rimski odvetnik Luigi Li Gotti, nekdaj višji funkcionar v vladi Romana Prodija.
Vsi vidni predstavniki vlade, od zunanjega ministra Antonia Tajanija do Salvinija, so kritizirali preiskavo Melonijeve in drugih. Pričakovati je, da bo vlada tudi s tem primerom utemeljevala svojo zahtevo po reformi pravosodja, ocenjuje La Stampa. Opozicija pa trdi, da je vlada z izpustitvijo Najima naredila hudo napako. Angelo Bonelli iz levo zelenega zavezništva AVS je premierki dejal, naj se neha postavljati v vlogo žrtve in razpredati o navideznih sovražnikih.
Morda pri vsem skupaj ni nepomembno je, da ima Italija dobre odnose z mednarodno priznano vlado v Libiji in dvostranski sporazum, po katerem ji daje denarno pomoč in uri varnostne sile v zameno za zadrževanje migrantov na poti proti škornju.
Sojenja ne bo
Preiskava se sicer ne more končati s sojenjem. Zdaj jo bodo v roke dobili trije sodniki, ki imajo 90 dni časa zanjo, potem pa se po posvetovanju s tožilcem odločijo za ali proti nadaljevanju postopka. Za začetek sojenja pa bi potrebovali potrditev v parlamentu, kjer ima vlada udobno večino.
