Evropska unija sedemindvajsetih zunanjepolitičnih glasov je na četrtkovem vrhu v Bruslju iskala za vse članice sprejemljivo besedilo poziva za ublažitev hude humanitarne krize v Gazi, potem ko je število palestinskih žrtev po začetku izraelskih povračilnih napadov zaradi Hamasovega terorističnega napada naraslo na več kot 7000, med njimi več kot 2900 otrok. Vprašanje je bilo, kako v skupnem stališču združiti različne poglede na zavzemanje za prekinitev spopadov in hkrati Izraelu ne odrekati pravice do zagotavljanja varnosti svojim državljanom, ki je v minulih tednih po mnenju mnogih že presegla okvire samoobrambe. Bližnjevzhodni konflikt je na tokratnem zasedanju zasenčil celo vojno v Ukrajini, s katero se EU sooča že 610 dni.
Izrael je v noči na četrtek izpeljal doslej največji tankovski vdor v Gazo, ki naj bi bil del priprav na obsežen kopenski vpad. Le nekaj ur zatem so evropski voditelji razpravljali o morebitni zahtevi za prekinitev spopadov, h kateri pozivajo palestinski politični vrh in številne človekoljubne organizacije. Osnutek sklepov vrha je nakazoval možnost združenja stališč držav, zadržanih do zahteve Izraelu po prekinitvi spopadov (Nemčija in Avstrija), ter držav, ki so zagovarjale takšen poziv zaradi lajšanja humanitarnih razmer v Gazi. Kompromis je bil na koncu dosežen, saj so sprejeli poziv za hiter, varen in neoviran dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, z vsemi potrebnimi ukrepi, vključno s humanitarnimi koridorji in premori.
Scholz ne dvomi o Izraelu
»Stojimo za izraelskim narodom. Toda v mislih moramo imeti tudi, da mora odziv izraelske vlade upoštevati mednarodno humanitarno pravo … Rad bi videl prekinitev spopadov. Če pa to ne gre, pa vsaj humanitarni premor za dostavo pomoči,« je dejal španski premier Pedro Sanchez.
K podpori prekinitvi spopadov se je posredno nagibal tudi nemški kancler Olaf Scholz, čeprav ob prihodu v Bruselj tega še ni hotel dobesedno reči. »Poslali bomo signal podpore Izraelu,« je napovedal in dodal, da je najpomembnejše storiti vse potrebno, da pride do izpustitve talcev, da v Gazo prispe humanitarna pomoč in da jo lahko zapustijo imetniki dvojnega državljanstva. »To pa se potem mora tudi nekako omogočiti,« se je kancler države, ki ima poseben odnos do Izraela zaradi genocida nad Judi med drugo svetovno vojno, vrtel okoli vrele kaše. Na vprašanje, kako daleč sme iti Izrael pri svojih dejanjih, je Scholz ocenil, da o ustreznosti izraelskih dejanj ne gre dvomiti: »Izrael je demokratična država z zelo humanitarnimi načeli, zato smo lahko prepričani, da bo izraelska vojska pri svojem ravnanju spoštovala pravila mednarodnega prava. O tem ne dvomim.«
Avstrijski kancler Karl Nehammer je vztrajal, da morajo premori v vojskovanju veljati zgolj za čas delovanja humanitarnih koridorjev. »Toda samo za ta primer. Vse fantazije o premirjih, prekinitvah ognja in tako naprej vodijo k temu, da se Hamas počuti opogumljenega, da nadaljuje ta strašni teror,« je dejal.
Poimenovanje
drugotnega pomena
Tudi belgijski premier Alexander De Croo se je zavzel za dostop humanitarne pomoči v Gazo, hkrati je poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe in napada na Hamas, če ti načrtujejo nove teroristične napade na Izrael. Ne more pa to po njegovi oceni predstavljati izgovora za blokiranje Gaze in dostopa humanitarne pomoči. »Hamas ima danes dve vrsti talcev. Imajo 222 talcev, a za talca so vzeli tudi celotno prebivalstvo Gaze. Izrael ima obveze. A te ima tudi Hamas za osvoboditev teh ljudi,« je še dejal De Croo.
Slovenski premier Robert Golob je menil, da je najpomembnejša zaščita civilistov na obeh straneh, manj pomembno pa, kako bi se utišanje orožja imenovalo – prekinitev spopadov ali premor. »Vztrajali bomo, da se še danes sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, vzpostaviti humanitarne koridorje in zaščititi humanitarno infrastrukturo. Vse pa bomo tudi pozvali, da se držijo humanitarnega mednarodnega prava,« je dejal Golob in kot eno osnovnih sporočil vrha omenil nujo, da se konflikt v regiji ne razširi.
Kako se bo reklo evropskemu pozivu za zmanjšanje napadov, je bilo drugotnega pomena tudi za irskega premierja Lea Varadkarja. »Ne zanima me, kakšen jezik uporabljamo, ampak to, da se ubijanje in nasilje ustavita. Prekinitev ognja in premor nista vredna nič, če ju ne spoštujejo vsi,« je še opozoril.
