Že v 21 ameriških zveznih državah so konec tedna, večinoma tudi v primeru posilstva in incesta, prepovedali splav: v Misuriju, Arkansasu, Indiani, Oklahomi, Teksasu, Tennesseeju, Južni Dakoti … Vsega skupaj naj bi to v teh dneh storilo 26 zveznih držav. Vrhovno sodišče, ki je ameriško ustavno sodišče, je namreč minuli teden z opiranjem na ameriško ustavo iz 18. stoletja in na tradicijo ZDA, kjer je bil splav v prvih 200 letih prepovedan, odpravilo svojo odločitev iz leta 1973, po kateri je splav dovoljen v vseh zveznih državah. Od devetih vrhovnih sodnikov jih je zdaj pet glasovalo za razveljavitev te sodbe, štirje so bili proti.
Možno je, da bo konservativno vrhovno sodišče kmalu odpravilo tudi pravico do porok istospolnih parov, ki jo je leta 2015 zagotovilo v vseh delih ZDA, in do kontracepcije, ki jo je za vse Američanke dovolilo že leta 1977. Prejšnji ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je izjemno vesel sedanje odločitve vrhovnega sodišča, pa že zahteva prepoved splava v vseh 50 zveznih državah. Med liberalci obstaja celo bojazen, da bi vrhovno sodišče kmalu dovolilo prepoved medrasnih porok.
Biden pozval k uporu na volitvah
Predsednik Joe Biden je odločitev vrhovnega sodišča označil za »žalosten dan za ZDA«. Dejal je tudi: »S to odločitvijo konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže, kako zelo je ekstremistična, kako zelo oddaljena je od večine v naši državi.« Po anketi dnevnika Washington Post je samo 28 odstotkov Američanov za prepoved splava, 54 odstotkov za pravico do splava, preostali so neodločeni.
Sicer bi Biden potreboval podporo 60 od 100 senatorjev, če bi hotel onemogočiti sedanjo odločitev petih vrhovnih sodnikov. Podporo pa bi najbrž dobil le pri 49 senatorjih, torej tudi pri vseh 50 iz demokratskega tabora ne.
Biden je zdaj pozval Američane, naj se uprejo tej odločitvi o splavu na novembrskih delnih volitvah. Naj torej izvolijo demokratske guvernerje zveznih držav, ki bodo razveljavili prepoved splava. Morda bo prav zaradi te odločitve vrhovnega sodišča novembra večja mobilizacija demokratskih volilcev, torej bi republikanci lahko izgubili tudi nekaj sedežev v senatu in v spodnjem domu kongresa.
Kalifornija takoj v protinapad
Sicer je bilo leta 2020 v ZDA 930.000 splavov. Prepoved bi lahko škodovala predvsem ženskam rasnih manjšin, ki imajo malo prihodkov in že od prej otroke, saj nimajo denarja za potovanje in ne časa, da bi si lahko privoščile prekinitev nosečnosti v drugi zvezni državi.
Demokratske zvezne države ob obalah Tihega in Atlantskega oceana pa so že obljubile pomoč vsem Američankam pri splavu. »Namenili bomo 35 milijonov dolarjev za podporo tistim, ki izvajajo splav. Tako bodo ženske iz vseh delov ZDA lahko prišle k nam,« pravi guvernerka New Yorka Kathy Hochul.
Kalifornija namerava financirati tudi potne stroške. »Kalifornija ne bo stala križemrok, ko skrajneži ukinjajo naše temeljne ustavne pravice,« je dejal Gavin Newsom, demokratski guverner te 40-milijonske zvezne države, potem ko je takoj po odločitvi vrhovnega sodišča podpisal zakon, s katerim žensk, ki so splavile v Kaliforniji, in njihovih ginekologov ne more sodno preganjati nobena druga zvezna država. Newsom pa se je z guvernerjema Oregona in Washingtona dogovoril, da bodo vse te tri zvezne države ob Tihem oceanu vsem Američankam omogočile splav in da se bodo s tem ciljem povezale še z demokratskimi zveznimi državami ob Atlantskem oceanu, kot je New York.
Nekateri zdaj celo govorijo o nevarnosti, da bi ZDA razpadle. Napredne zvezne države ob obeh oceanih loči od konservativnih v notranjosti vse več tem: podnebna politika, splav, pravica posameznika do posedovanja orožja, odnos do Trumpa in njegovega spodletelega puča 6. januarja 2021.
