Slovenija naj bi cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, ki ga je zveza Nato določila že leta 2014, po sedanjih strateških dokumentih dosegla šele leta 2030. Z lanskimi izdatki za obrambo v višini 1,35 odstotka BDP je na repu držav članic Nata.
Ob razpravah o okrepitvi obrambne zmogljivosti, ki je bila tudi tema nedavnega izrednega vrha voditeljev EU v Bruslju, je premier Robert Golob že napovedal, da bo Slovenija povečevanje obrambnih izdatkov pospešila in da bo dva odstotka BDP dosegla prej kot leta 2030. O tem naj bi že kmalu stekla tudi razprava v vrstah vladne koalicije. Slovenija se zavzema za predvsem za naložbe v obrambne zmogljivosti za dvojno rabo, in sicer tako za vojaške in kot civilne namene.
"Slovenija bo dosegla MINIMUM (šele) 16 let po tem, ko se je ves Nato leta 2014 zavezal k dvema odstotkoma. Nesprejemljivo," je na omrežju X v četrtek zapisal Waltz.
Translation: Slovenia will hit the MINIMUM 16 years after all of NATO committed to 2% in 2014.
— Mike Waltz (@MikeWaltz47) March 6, 2025
Not acceptable. https://t.co/sE7llR0QfG
Pred Waltzem se je ob nizke obrambne izdatke Slovenije že obregnil posebni odposlanec ameriškega predsednika Richard Grenell, ki je v odgovoru na objavo predsednice Nataše Pirc Musar, v kateri je podprla ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, zapisal, da se je Slovenija že leta 2014 zavezala, da bo za obrambo dajala dva odstotka BDP, a je še vedno le na 1,29 odstotka. "Nič ne spodkopava Nata bolj kot to, da se ne plačuje pravičnega deleža," je zapisal.
