Dobila ni niti enega
glasu v svoji vasi
Nova srbska članica predsedstva je Željka Cvijanović iz Dodikove SNSD. Gladko je premagala Mirka Šarovića iz Srbske demokratske stranke, ki ji je pripadal vojni zločinec Radovan Karadžić.
Cvijanovićeva je bila doslej predsednica Republike Srbske. Na tem položaju naj bi jo nasledil Dodik, a se je zapletlo. V povolilnem večeru in noči na ponedeljek se je namreč za zmagovalko razglasila kandidatka Stranke demokratskega napredka (PDP) Jelena Trivić. Ko pa je včeraj postalo jasno, da ima manj glasov, je obtožila Dodika, da je zmagal s pomočjo volilnih prevar. Sicer je zares nenavadno, da na primer v vasi, kjer je Trivićeva doma, ni dobila niti enega glasu, Dodik pa 141. »To ni bila le kraja v Doboju in Zvorniku, kjer smo tega vajeni,« je dejala Trivićeva in dodala, da se je štetje sredi noči, ko je povedla pred Dodikom, nenadoma ustavilo. Kot je za Dnevnik ocenil bosanski sociolog Dino Abazović, bi bila Trivićeva v predsedstvu predvsem bolj načelna v boju proti korupciji, kot srbska nacionalistka pa bi bila lahko še hujša kot Dodik.
Nacionalne stranke
spet gladko na vrhu
Na volitvah v skupščino bošnjaško-hrvaške Federacije BiH je po začasnih rezultatih 24,5 odstotka glasov prejela Izetbegovićeva SDA, druga je HDZ BiH s 15 odstotki glasov, tretji so socialdemokrati s 13 odstotki, četrta je Koalicija Željka Komšića za državo državljanov z 10 odstotki. Na volitvah v skupščino Republike Srbske je 43 odstotkov glasov dobila Dodikova SNSD, SDS je dobila okoli 19 odstotkov glasov in PDP 11 odstotkov.
Eno od presenečenj volilne nedelje je pripravil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je le uro po zaprtju volišč sporočil, da spreminja volilni zakon Federacije BiH, kar mu omogočajo tako imenovana bonska pooblastila. Deloma je izpolnil zahteve Hrvatov, ki jih je doslej onemogočala predvsem Izetbegovićeva SDA. Povečal je število članov zgornjega doma Federacije BiH, ki jih volijo poslanci skupščin desetih kantonov. Najpomembnejše pa je, da je odslej za kvalificirano večino potrebnih 11 in ne več le 6 glasov nekega konstitutivnega naroda, s čimer je preprečil, da bi Bošnjaki z glasovi tistih, ki se razglašajo za Hrvate, dosegli svoje. Te Schmidtove spremembe volilnega zakona je pozdravil tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
