Maximo Napa Castro, 61-letni perujski ribič, je 7. decembra 2024 odplul na ribolov iz obalnega mesta Marcona na jugu Peruja. Na morju je nameraval preživeti dva tedna, vendar ni šlo vse po načrtih.
Deseti dan na morju, ko so ga le še štirje dnevi ločili od vrnitve domov, je njegovo ladjo zajela nevihta in jo odnesla s predvidene poti. Prepuščen je bil toku, medtem ko so njegove zaloge živeža hitro kopnele. Ribičeva družina je sprožila iskalno akcijo, vendar ga perujske pomorske patrulje niso uspele najti.
Sreča se mu je nasmehnila minulo sredo, ko je njegovo ladjo opazila ekvadorska patruljna ladja Don F. Našli so ga 1094 kilometrov od obale, dehidriranega in v kritičnem stanju. Na morju je bil sam kar 95 dni.
Castro je svojo zgodbo o preživetju delil z javnostjo, med čustvenim srečanjem z bratom v petek v Paiti, blizu ekvadorske meje. Povedal je, da je jedel vse, kar je našel. Ko je zmanjkalo zalog, je najprej jedel ščurke in ptice, nato pa še morske želve. Za pitno vodo je zbiral deževnico. Zadnjih 15 dni ni imel sreče, zato je preživel brez hrane. Pri življenju ga je ohranjala misel na družino, vključno z dvoletno vnukinjo. Povedal je tudi, da je vsak dan mislil na svojo mamo. »Hvaležen sem Bogu, da mi je dal drugo priložnost,« je dejal.
Njegova mati Elena je lokalnim medijem povedala, da so sorodniki ves čas ohranjali optimizem, vendar je priznala, da je sama že začela izgubljati upanje.
V njegovem domačem okrožju San Andrés v regiji Ica so sosedje in sorodniki za lokalno medijsko agencijo povedali, da so v njegovo čast okrasili ulice. Njegova nečakinja Leyla Torres Napa pa je povedala, da družina zdaj načrtuje praznovanje njegovega rojstnega dne. Ta je namreč minil, medtem ko je bil izgubljen na morju. »Njegov rojstni dan je bil edinstven, saj je takrat lahko pojedel le majhen piškot. Zato nam veliko pomeni, da praznujemo, saj se je za nas dobesedno znova rodil.«
