Benjamin Netanjahu se po letu in pol v opoziciji spet vrača na oblast. V zadnjem trenutku glede na rok, ki mu ga je 11. decembra za deset dni podaljšal predsednik Isaac Herzog, mu je uspelo sestaviti koalicijsko vlado. Predsednika je namreč po telefonu poklical v sredo nekaj minut pred polnočjo in mu sporočil, da je uspešno oblikoval vlado, ki jo v knesetu podpira 64 od 120 poslancev. Prisegla bo 2. januarja.
Herzog je 73-letnemu desničarju, čigar stranka Likud ima 32 poslancev, podelil mandat za sestavo vlade po parlamentarnih volitvah 1. novembra. Te so bile že pete v zadnjih štirih letih. Netanjahu ima sicer najdaljši premierski staž v zgodovini Izraela, saj je vlado vodil v letih 1996–1999 in 2009–2021.
Usodno odvisen
od skrajne desnice
Prvič v zgodovini Izraela pa imajo zdaj v vladi pomembno vlogo izraziti skrajni desničarji. Gre za Bezalela Smotricha in Itamarja Bena Gvirja, protiarabska rasistična skrajneža, katerih stranki imata skupaj štirinajst poslancev, tako da je Netanjahujev kabinet od njiju usodno odvisen. Med drugim sta v preteklosti zahtevala, da se iz Izraela izžene »nezveste« državljane palestinskega rodu in da se na Zahodnem bregu s pravimi naboji strelja v mlade Palestince, ki mečejo kamenje in molotovke. Slednjih je letos v spopadu z izraelsko vojsko umrlo blizu 150. »Čas je, da postanemo gospodarji v svoji državi,« je po velikem uspehu na volitvah 1. novembra vzkliknil Ben Gvir, ki v vladi prevzema ministrstvo za nacionalno varnost. Palestinci na Zahodnem bregu, kjer hoče vojsko zamenjati z njemu podrejeno policijo, se tako bojijo, da bo omogočil povečanje nekaznovanega nasilja judovskih kolonistov nad njimi. Za Smotricha pa je jasno, da bo kot novi finančni minister zagotovil sredstva za pospešeno kolonizacijo Zahodnega brega.
V vladi sta tudi dve strogo verski stranki, ki hočeta ohraniti privilegije za pravoverne Jude (na primer, da ne služijo vojske).
Poskus podreditve
sodne oblasti?
Nova opozicija na čelu z Jairom Lapidom, dosedanjim premierjem, čigar liberalna stranka je na volitvah spet zasedla drugo mesto s 24 poslanci, opozarja, da nova vlada ogroža demokracijo. Ne gre le za omenjena skrajno desna ministra, ki bi lahko kršila zakone in ustavo, ampak tudi za Netanjahuja, ki da namerava sodno oblast podrediti izvršni. Z reformo pravosodja naj bi namreč hotel preprečiti, da bi mu sodili zaradi korupcije. Čakajo ga tri obtožnice, ki pa ga, kot kažejo rezultati volitev in vrnitev na čelo vlade, niso politično oslabile. Med drugim je obtožen, da je spreminjal zakonodajo v prid lastnika najbolj branega izraelskega dnevnika, ki naj bi zato zelo dobro pisal o njem. Nova vlada naj bi tudi sprejela določbo, po kateri lahko večina v knesetu sprejme zakon kljub nasprotovanju vrhovnega sodišča. Radikalna in verska desnica, podobno kot na Poljskem pred leti stranka Zakon in pravičnost, že dolgo očitata vrhovnemu sodišču, da se vmešava v politične odločitve.
Netanjahu je že po volitvah marca lani hotel ostati na oblasti predvsem zato, da bi preprečil sojenje proti njemu. Toda takrat se je proti njemu povezalo osem zelo različnih strank, od levosredinskih do desnih. Sestavile so vlado in zdelo se je, da je konec dolgega Netanjahujevega obdobja vladanja. A junija letos, leto dni po nastanku, je ta koalicija razpadla. Med drugim jo je oslabil levosredinski minister za zdravstvo s tem, ko je dovolil bolnikom v bolnišnicah, da med judovsko veliko nočjo jedo vzhajan kvašeni kruh, kar je kršenje judovskih predpisov in je v vladi povzročilo upor desnih strank.
