Izrael s tem ogroža tudi prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sporazum z Iranom, ki bi preprečil razvoj iranskega jedrskega orožja v zameno za omilitev ameriških gospodarskih sankcij.
Trump je pred dvema tednoma na eksplicitno vprašanje, ali je Netanjahuja odvrnil od napada na Iran, odvrnil pritrdilno. Podobno naj bi po poročanju izraelskih medijev potekal tudi včerajšnji pogovor med njima.
Trump mu je skušal pojasniti, da njegove grožnje škodijo ameriškim pogajanjem z Iranom. Prav tako je zavrnil predlog Izraela za premirje v Gazi, saj Izrael želi le 60-dnevno premirje, Trump pa trajno končanje vojne.
Izraelski mediji poročajo, da Netanjahu iz Washingtona ni dobil potrdila, da bodo ZDA podprle napad Izraela z vojaškimi kapacitetami, ki jih imajo na Bližnjem vzhodu. Izraelski napad naj bi bil po teh poročilih manj verjeten, dokler Trump ne odloči, da so bila pogajanja z Iranom neuspešna.
Pogovori med ZDA in Iranom
Ob posredovanju Omana se ZDA že več mesecev pogajajo z Iranom o novem sporazumu o omejitvah iranskega jedrskega programa. Podoben sporazum je dosegel že ameriški predsednik Barack Obama, a je Trump v začetku svojega prvega mandata od njega odstopil.
Čez vikend so diplomati Omana v Teheran prenesli zadnji ameriški predlog. Po poročilih, ki se sklicujejo na neimenovane iranske diplomatske vire, Iran na ta predlog pripravlja negativen odgovor, a ne želi, da bi ZDA to razumele kot neuspešen zaključek pogajanj.
Iranski jedrski program
Teheran je po napadih Izraelcev na Hezbolah lansko leto močno pospešil svoj jedrski program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo, ki spremlja iranski jedrski program, je v svojem zadnjem poročilu zapisala, da ima Iran okoli 400 kilogramov urana, ki je obogaten na 60 odstotkov izotopa U-235, in da pridobi okoli 9 kilogramov tako obogatenega urana na mesec.
To je stopnja bogatenja, ki je bistveno višja od tiste, potrebne v civilnih jedrskih reaktorjih, in omogoča relativno hitro obogatitev na okoli 90 odstotkov, kar je potrebno za jedrsko orožje.
Iran razume razvoj jedrskega orožja kot garancijo za svojo varnost. Drug element te varnosti so različne oborožene skupine, ki predstavljajo grožnjo nasprotnikom Irana, kot so Izrael in ZDA. Močni in učinkoviti napadi Izraela na Hezbolah so po mnenju številnih analitikov v Teheranu okrepili željo, da si država zagotovi varnost tudi z jedrskim orožjem.
Znaki napetosti v regiji
ZDA so včeraj umaknile nenujno diplomatsko osebje v sosednjem Iraku in odobrile prostovoljni umik družin ameriških vojakov iz držav Bližnjega vzhoda.
Umik je komentiral tudi Donald Trump, ki je povedal, da se osebje umika zato, ker bi »to lahko postali nevarni kraji. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.« »Ne morejo imeti jedrskega orožja. Povsem preprosto: tega ne bomo dovolili,« je še dodal.
Trump je sicer v zadnjih dneh komentiral tudi, da je vse manj optimističen, da bodo pogajanja uspešna.
Povečane napetosti se odražajo tudi v dvigovanju cene nafte.
Iran načrtuje protinapad z balističnimi raketami
Po navedbah visokega iranskega uradnika sta iranska vojska in vlada že imeli krizne sestanke o odzivu na morebitni izraelski napad. Teheran naj bi imel pripravljen načrt, ki vključuje takojšen protinapad z balističnimi raketami na Izrael.
Oktobra 2024 je Iran že izvedel velik raketni napad na Izrael v kontekstu vojne v Gazi, vendar je bila škoda takrat omejena, deloma zaradi ameriške pomoči pri prestrezanju raket.
Izrael je takrat odgovoril z letalskimi napadi na Iran, v katerih so ciljali predvsem objekte za proizvodnjo dronov in balističnih raket. Napad sicer ni povzročil velike škode, je pa pokazal precejšnje pomanjkljivosti v iranski zračni obrambi.
