Kot poroča France24, je Nuñez poudaril, da številne radikalne skupine prek družbenih omrežij pozivajo k nasilnim shodom v soboto, prav na noč čarovnic. Odgovor varnostnih organov bo po njegovih besedah »izjemno odločen in resen«.

Pozivi k shodom

»Zaznavamo številne pozive k shodom s strani delavskega gibanja, radikalizirane skrajne levice in gibanja 'rumenih telovnikov',« je izjavil Nuñez. Minister je ob tem dodal, da so sporočila v teh pozivih milo rečeno precej radikalna. »Enaintrideseti oktober je dan, ki predstavlja izjemno visoko tveganje za javni red in mir,« je še opozoril minister.

Napovedana splošna stavka

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je na protestnih shodih prejšnjo soboto zbralo okoli 410.000 ljudi. Red je že takrat varovalo 70.000 pripadnikov policije in žandarmerije, ki so preprečevali ponovitev izgredov, vandalizma in tatvin, do katerih je prišlo med protesti 17. oktobra.

Sindikalni voditelji in študentske organizacije pozvali k novim množičnim protestom za 31. oktober, za 5. november pa so napovedali vsenacionalno splošno stavko.

Velika tradicija uporov

Sedanji protesti z vandalizmom in nasiljem so tudi nadaljevanje tradicije uporov v Franciji, kjer obstaja že 240 let stara tradicija uporništva. Vse se je začelo sredi julija 1789, ko so pariške ljudske množice z vstajo podprle upor tretjega stanu oziroma tedaj že nacionalne skupščine proti kraljevemu absolutizmu, s čimer se je začela francoska revolucija. Oktobra 1789 so ženske s tržnic, ki niso mogle več priti do kruha za svoje otroke, pripeljale kralja iz Versaillesa v Pariz, kjer je postal ujetnik pariških množic. Te so 10. avgusta 1792 vdrle h kralju in ga odstavile, revolucionarna oblast je tako razglasila republiko.

Spomladi 1793 so pariške množice z novo vstajo dosegle, da so tedanji parlament morali zapustiti zmerni politiki - žirondisti. Ker pa so poleti 1794 zavladali zmerni politiki, je spomladi 1795 prišlo do dveh novih vstaj pariških množic, ki jih je nova oblast zatrla. Oktobra je prišlo še do upora rojalistov, ki ga je zadušil 26-letni Korzičan Napoleon Bonaparte. Konec julija 1830 pa so pariške množice izvedle novo revolucijo, z oblasti so vrgle kralja Karla X., ki je kot izgnanec pokopan v Sloveniji.

Februarja 1848 je prišlo v Parizu še do ene velike revolucije, ki je privedla do 2. republike. Februarska revolucija v Franciji je odmevala po vsej Evropi, tudi pri nas, med drugim na Igu, kjer so množice kmetov požgale ižanski grad. Junija 1848 pa so se v Parizu dvignili delavci, njihov upor so oblasti krvavo zadušile. Tako bi lahko nadaljevali s pariško komuno leta 1871, s protesti v letih 1898 in 1899 proti krivični obsodbi stotnika Alfreda Dreyfusa, s pariško vstajo proti nemškemu okupatorju med 19. in 25. avgustom 1944, študentsko in delavsko vstajo leta 1968, uspešnima dijaškima uporoma leta 1986 in 2005, vstajo rumenih jopičev leta 2018.

Pri vseh teh omenjenih uporih gre le za najpomembnejše in največje vstaje in proteste v Parizu v zadnjih 240 letih.

Priporočamo