Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolasa Madura izjavil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do tranzicije oblasti. Ta retorika je sprožila val zaskrbljenosti, da bi se Trump lahko osredotočil na nove ozemeljske cilje, pri čemer je Grenlandija vnovič postala osrednja tema razprav v gibanju MAGA.
Dodatna ugibanja je sprožila Katie Miller, desničarska vplivnica in soproga Stephena Millerja, vplivnega Trumpovega sodelavca. Millerjeva je na družbenem omrežju X objavila zemljevid Grenlandije, prekrit z ameriško zastavo, in zraven pripisala zgovorno besedo: kmalu.
Objava, ki se je pojavila le nekaj ur po Madurovem padcu, je bila na Danskem razumljena kot neposredna provokacija in grožnja z aneksijo.
Na objavo se je nemudoma odzval danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen. Zapis je delil s prijaznim opomnikom o dolgotrajnih obrambnih vezeh med državama.
»ZDA in Danska sta tesni zaveznici in tako bi morali nadaljevati sodelovanje. Varnost ZDA je hkrati varnost Grenlandije in Danske. Grenlandija je že del zveze Nato,« je sporočil Sørensen. Poudaril je še, da je Danska v letu 2025 povečala proračun za obrambo na 13,7 milijarde dolarjev, posebej za zagotavljanje varnosti na Arktiki. »Pričakujemo polno spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske,« je dodal.
Grenlandija je strateškega pomena tako zaradi vojaške obrambe kot zaradi ogromnih rudnih bogastev. Trump je že večkrat javno izjavil, da morajo ZDA imeti Grenlandijo, pri čemer ni izključil uporabe vojaške sile.
Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen sta v skupni izjavi poudarila, da suverenost držav temelji na mednarodnem pravu. »Jasno ponavljamo: druge države ne morete anektirati, niti pod pretvezo mednarodne varnosti ne,« sta bila jasna.
Čeprav si večina od 57.000 prebivalcev Grenlandije želi neodvisnosti od Danske, ankete kažejo, da ne želijo postati del ZDA. Kljub temu je Trump maja za NBC ponovil: »Ne izključujem ničesar. Grenlandijo zelo močno potrebujemo.«
Zaradi stopnjevanja napetosti je danska vojaška obveščevalna služba prejšnji mesec ZDA prvič v zgodovini označila za varnostno tveganje.
