Enaindvajseti Blejski strateški forum, ki letos išče odgovore na vprašanje, kakšna je moč sooblikovanja prihodnosti, je s prvimi političnimi paneli na to vprašanje ponudil politični odgovor peščice srednjeevropskih voditeljev. Janez Janša, njegov hrvaški kolega Andrej Plenković, češki premier Andrej Babiš in novi madžarski premier Peter Magyar so ponudili kritični pogled na Evropsko unijo z željo, da bi spremembe načina delovanja Unije prihajale tudi iz srednje Evrope.
»Pridružili smo se strukturi, ki so jo razumeli kot nekaj od boga danega. Imeli smo zelo idealističen pristop. Deloma je to bilo res v prvih letih članstva. Takrat je bila zlata doba EU. Vse je bilo v redu. Imeli smo solidarnost, sprejeli smo evropske standarde. (…) Odkrili smo, da je Evropska unija zakladnica velikih dobrih praks,« je ugotavljal slovenski premier Janez Janša in dodajal, da so se razmere zaradi gospodarske krize, brexita in drugih nenehnih kriz nato spremenile. Začelo se je namreč obdobje velike regulacije Evropske unije, ta pa je postala najšibkejša med svetovnimi silami.
Janša: Evropa ima štiri velike izzive
Evropska unija je po Janševih ocenah pred štirimi velikimi izzivi, vsi ti pa bodo določili, ali je še zmožna oblikovati svet okoli sebe. Na varnostnem področju nepogrešljivi del evropske varnosti ostaja Nato, Ukrajina pa mora v okviru pravičnega miru ohraniti ozemeljsko celovitost, sicer se bodo iz podmene, da je agresija nagrajena, tudi kje drugje naučili tega nauka, je prepričan premier. Prav tako mora Evropa okrepiti svojo odpornost ter zmanjšati odvisnost od ruskega zemeljskega plina in poceni kitajskih proizvodov. »Zdrava pamet se vrača. Danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope,« je ocenjeval Janša. Evropska unija po njegovih besedah potrebuje tudi demografsko vitalnost in varne meje, povrhu pa še verodostojnost zavez tako za zaveznike, sovražnike kot tudi tiste, ki se želijo Evropski uniji pridružiti. »Verodostojnost deluje v obe smeri. Tudi Evropa mora držati besedo. Če se EU ne bo širila, se bo nekdo drug na njen račun,« je prepričan Janša.
Plenković: Nismo izolirani od velikih sil
Hrvaški premier Andrej Plenković je poudarjal, da poskuša srednja Evropa poslati sporočilo, da postaja bolj odporna, bolj demokratična in bolj vplivna. Države Unije bi si morale prizadevati za to, kar jih povezuje, in zbliževati razlike, ki jih delijo. Po njegovem mnenju bi morali odpreti tudi razpravo o krepitvi evropskih institucij. Kajti kot ugotavlja Plenković, če te zaobideš, celoten sistem ne deluje dobro. »Nismo izolirani od vedenja velikih sil. Bolj ko smo angažirani, večjo vlogo bomo imeli,« je ocenjeval Plenković in poudarjal, da mora Evropa delovati s partnerji, se izogibati carinskim vojnam in najti rešitve za bližnje vojne, ki vplivajo na cene energentov.
Babiš: Evropa ni v najboljši formi
Češki premier Andrej Babiš je bil kritičen do Evropske unije, rekoč, da ta danes ni v najboljši formi. Za Češko je sedaj najpomembnejše oblikovanje koalicij z enako mislečimi državami. Kot ena izmed glavnih nalog, pri čemer si želi njegova država v bližnji prihodnosti vplivati na evropsko politiko, pa je izpostavil oblikovanje naslednjega večletnega evropskega proračuna, ki naj bi ga sprejeli še letos. »V evropski proračun vplačujemo vedno več. Velikim državam moramo razložiti, da želimo vplivati na to, kako se bo ta denar porabil,« je dejal Babiš. Po oceni češkega premierja bodo pot Evropske unije v prihodnje odločile pomembne volitve prihodnje leto (na Poljskem, v Franciji, Španiji in Italiji) ter evropske volitve leta 2029.
Magyar: Vse je mogoče
Predsednik madžarske vlade Peter Magyar, trenutno največja zvezda med evropskimi premierji, je del nastopa porabil za predstavljanje svojih dosežkov v prvih stotih dneh svojega mandata. Je pa glede evropske pomoči in vloge srednje Evrope ocenjeval, da je vse mogoče. Po njegovi oceni se je treba odkrito pogovarjati, izogibati dvojnim standardom in ideološkim vprašanjem. Ob tesnejšem regionalnem sodelovanju, tudi oblikovanju regionalnih energetskih povezav, se je po njegovi oceni treba posvetiti tudi podpori zahodnemu Balkanu na poti v EU. Zavzel se je tudi za ponovno vzpostavitev zaupanja med politiki in državljani. »Lahko postanemo središče Evrope, a za to si bomo morali še prizadevati,« je dejal Magyar, se zavzel za evropsko sodelovanje na področju gospodarstva in konkurenčnosti ter večkrat ponovil, da morajo tudi države opraviti svojo demokratično domačo nalogo.
