Demokratična republika Kongo, v kateri že več kot 30 let poteka eden najhujših oboroženih konfliktov po letu 1945, in 88-krat manjša Ruanda sta v sredo po tridnevnih pogajanjih parafirali mirovni sporazum o koncu vojne v vzhodni DR Kongo. Dokončno ga bosta podpisali na slovesnosti v Washingtonu 27. junija. Aprila je ameriški zunanji minister Marco Rubio dosegel, da sta zunanja ministra DR Kongo in Ruande v Washingtonu podpisala deklaracijo o načelih, kot je »spoštovanje ozemeljske celovitosti«, iz katerih zdaj izhaja mirovni dogovor med državama.
Tako naj bi se končalo 30-letno ruandsko vojaško vmešavanje v DR Kongo, ki ima 115 milijonov prebivalcev. V sporazumu so tudi določila o »razpustitvi, razorožitvi oboroženih skupin in njihovi pogojni vključitvi v državno vojsko«. Gre za več sto lokalnih milic, ki so ob odsotnosti države prvotno branile lokalne skupnosti, v zadnjih letih pa delujejo kot mafija, ki zahteva denar za zaščito, služijo pa tudi s pridobivanjem zlata. Daleč najpomembnejša je uporniška skupina M23, ki si je januarja za ceno tisoče mrtvih in milijone razseljenih v veliki meri podredila vzhodni Kongo. O tem, za kaj gre pri M23, vse pove stavek iz poročila Združenih narodov julija 2024: »Ruandska vojska povsem nadzira in vodi operacije M23, tako da je Ruanda odgovorna za početje M23.«
Kagamejeva prazna zanikanja
V Ruandi, ki ji že 31 let vlada avtoritativni Paul Kagame, zanikajo, da bi podpirali M23. Trdijo, da ruandska vojska samo preprečuje širjenje konflikta iz DR Kongo. Tutsiji, ki jim pripadajo Kagame in člani njegove vlade (torej so preživeli pokol pol milijona svojih ljudi leta 1994), naj bi se bali, da bi se genocidne skupine Hutijev iz DR Kongo vrnile v Ruando.
V resnici si Kagame že vseskozi lasti vzhodni Kongo, ki je tudi zato že 30 let prizorišče vojne in grozljivega nasilja. Tu je tudi veliko zlata, tantala, kositra in volframa. Gospodarski uspehi Ruande so povezani tudi z izvozom kongovskega zlata v Združene arabske emirate, Turčijo, Rusijo in na Kitajsko.
Sicer je Kagamejeva Ruanda že leta 1997 skupaj z Ugando zrušila tirana Mobutuja Seseja Sekoja, ki je več kot 30 let vladal Kongu kot Zairu. A novi predsednik Laurent Kabila ni pokazal hvaležnosti in Kagame je zato znova vpadel v Kongo, zaradi česar je prišlo v Kongu do strašne vojne, v katero se je vpletlo devet afriških držav in ki je zahtevala več kot pet milijonov mrtvih. Čeprav se je uradno končala leta 2003, pa se je ruandsko posredovanje nadaljevalo. Kagame se hoče v svoji agresivnosti zgledovati po prav tako majhnem Izraelu. Sicer je tudi do Tutsijev Evropa zaradi genocida popustljiva.
