Čeprav so se od septembra odnosi med zahodom in Iranom močno zaostrili zaradi nasilnega zatiranja demonstracij po smrti Mahse Amini, vsaj v Bruslju vendarle še niso opustili prizadevanj, da bi z Iranom dosegli dogovor o vrnitvi k jedrskemu sporazumu (JCPOA). Želja po sklenitvi vnovičnega dogovora o spoštovanju jedrskega sporazuma, ki Iranu prepoveduje bogatenje urana za izdelavo jedrskega orožja, je očitno večja od nezadovoljstva zahoda zaradi nasilnega ravnanja režima proti protestnikom in dobavljanja iranskih dronov Rusiji, s katerimi ta vse pogosteje napada ukrajinsko infrastrukturo.
Kupčija Teheran-Moskva?
Še v začetku jeseni je kazalo, da je zahod za nedoločen čas opustil prizadevanja za obnovitev iranskega jedrskega dogovora. Pristanek na obnovitev jedrskega dogovora je Teheran pogojeval z vključitvijo več varovalk v sporazum: prihodnje ameriške administracije naj ne bi mogle kar preprosto odstopiti od sporazuma, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bi morala končati preiskave iranskega jedrskega programa tudi na lokacijah, ki jih Iran ni prijavil, prav tako pa bi moral sporazum vsebovati jasno zavezo o odpravi vseh sankcij proti Iranu.
To je bil čas, ko so se že gostili dokazi, da je Iran dobavil večjo količino bojnih dronov Rusiji, hkrati pa se je islamska republika v boju za preživetje spustila v ostro zatiranje zdaj že tri mesece trajajočih protirežimskih demonstracij. Največji ljudski izziv za iranski režim je terjal visok krvni davek: ubitih je bilo najmanj 500 protestnikov in več kot 60 pripadnikov iranskih varnostnih sil. Visok krvni davek in uničenje v Ukrajini terjajo tudi iranski droni, katerih nabavo v Rusiji še naprej zanikajo, medtem ko je Iran zatrdil, da so jih Moskvi prodali še pred napadom na Ukrajino. »Iran je postal eden izmed največjih vojaških podpornikov Rusije. V zameno za dobavljenih 300 kamikaze dronov namerava Rusija Iranu zagotoviti napredne vojaške komponente,« je včeraj zatrjeval britanski obrambni minister Ben Wallace. Kakšne vojaške komponente naj bi iz Moskve prejel Teheran, ni pojasnil.
Srečanje v Amanu
Tako zaradi dobav dronov Rusiji kot nasilnega zatiranja protestov so ZDA in Evropska unija v zadnjih mesecih sprejele niz sankcij proti posameznikom, institucijam in domnevnim proizvajalcem dronov. Kljub tem zaostritvam, ki dodatno otežujejo dogovor o obnovitvi jedrskega sporazuma, pa so diplomatski kanali med zahodom in Teheranom ostali odprti. Te ohranja Evropska unija.
Včeraj se je tako ob robu konference o prihodnosti Iraka, ki je potekala v jordanski prestolnici Aman, visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell sešel z iranskim šefom diplomacije Hoseinom Amirjem Abdolahianom. Na pogovorih sta se jima pridružila tudi glavna jedrska pogajalca obeh strani. Prav glavni evropski pogajalec Enrique Mora, ki je prisostvoval na včerajšnjih pogovorih v Amanu, je po zastoju v končnici pogajanj v zadnjih mesecih vzdrževal stike tako z ameriško kot iransko stranjo. Borrell se je na srečanju z Abdolahianom zavzel za nadaljevanje pogovorov in dokončanje dogovora o vrnitvi k jedrskemu sporazumu. Hkrati pa je iransko stran pozval h končanju represije nad protestniki in prenehanju dobavljanja dronov Rusiji. Sodeč po izjavah Abdolahiana so oblasti v Teheranu pripravljene končati pogajanja ne glede na nedavno sprejete sankcije. V Teheranu sicer vztrajajo, da bo za obnovitev jedrskega dogovora zahod moral spoštovati njihove zahteve po varovalkah v sporazumu za obnovitev JCPOA. Kljub stikom Evropske unije z Iranom so v Beli hiši kategorični: možnosti za obnovitev dogovora za zdaj ni, to tudi ni prioriteta ameriške administracije.
