V Madžarski prestolnici bo v soboto potekala parada ponosa. Pričakujejo na desettisoče ljudi, množično udeležbo iz tujine, tudi mnogo politikov in drugih, ki bodo prišli podpret pravice skupnosti LGBTQ pa tudi nasploh človekove pravice v državi, kjer je ravnanje oblasti zadnja leta tarča številnih kritik. Madžarska vlada opozarja pred udeležbo dogodka, ki ga je policija prepovedala, tako da nad razvojem dogodkov na ulicah Budimpešte visi vprašaj.
Desničarska vlada premierja Viktorja Orbana, ki je ostro usmerjena proti pravicam skupnosti LGBTQ, je marca sprejela zakonodajo, ki policiji omogoča prepoved takšnih dogodkov, kot je parada ponosa. Kot so razložili, so pravico do »zaščite mladoletnikov pred razkazovanjem ali promoviranjem homoseksualnosti« postavili nad svobodo do združevanja, organizatorjem pa svetovali, naj parada poteka v dvorani oziroma zaprtih prostorih. Toda mestne oblasti liberalne Budimpešte, ki stoji na nasprotnem bregu Orbanovih konservativnih in populističnih politik, so se prepovedi postavile po robu. Jubilejno 30. parado ponosa uradno organizirajo kot mestno praznovanje, zato po njihovih trditvah policija nima pristojnosti, da ga prepove.
Za udeležbo 500 evrov kazni, za organizacijo tudi leto dni zapora
Vlada in policija opozarjata pred posledicami udeležbe. Vsakemu udeležencu grozi 500 evrov kazni za prekršek, napovedujejo tudi, da bodo pohod snemali s tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Organizatorjem grozi pregon zaradi kaznivega dejanja in do leto dni zapora. Orban je v petek, dan pred parado, dejal, da bodo sledile »pravne posledice« za organizacijo in udeležbo. Dejal je, da bi policija lahko razgnala dogodek, vendar je Madžarska civilizirana država, naloga policije pa, da prepriča ljudi k spoštovanju zakona, je poročal Reuters.
Župan Budimpešte Gergely Karacsony pravi, da tudi njemu grozijo z ječo, da pa si grožnjo jemlje v čast. »Mesece že debatiramo o zakonitosti dogodka in to postaja dolgočasno in je nepotrebno. Ne moremo prepovedati svobode,« je dejal župan, ki je lani zelo tesno dobil drugi mandat na čelu prestolnice. Pred tremi leti je bil eden od dveh najresnejših kandidatov za vodjo opozicije na parlamentarnih volitvah, pa je to potem postal Peter Marki - Zay, ki je proti Orbanovemu Fideszu gladko izgubil.
Veliko podpore iz tujine, tudi iz Ljubljane
Razprave o budimpeški paradi ponosa segajo tudi v tujino. Vrsta evropskih politikov je podprla organizacijo dogodka, med njimi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Udeležbo na paradi sta napovedala evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib in komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Michael O'Flaherty. Pričakujejo sedemdeset evropskih poslancev in druge udeležence iz tujine. Prišel bo tudi slovenski minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, so napovedali v stranki Levica.
Podporo dogodku je pred nekaj dnevi v pismu izreklo 33 tujih veleposlaništev na Madžarskem. Med njimi je 21 članic EU, tudi Slovenija (manjkajo Hrvaška, Italija, Slovaška, Romunija in Bolgarija). Med podpisnicami ni ameriškega veleposlaništva. So pa kanadsko, avstralsko, brazilsko, kosovsko, črnogorsko in še nekatera, je razvidno iz pisma, ki ga je objavilo nizozemsko veleposlaništvo. Madžarska je potem s svojim pismom pravosodnega ministra Benza Tuzsona opozorila tuje veleposlanike in osebje na veleposlaništvih, naj se ne udeležujejo dogodka, ker je prepovedan, je poročala agencija AFP.
Von der Leynova na piki Orbana
Orban se je na podporo paradi iz tujine odzval kritično, predvsem na sporočilo von der Leynove. Premier, ki redno kritizira Bruselj in evropsko komisijo, je dejal, da ga njene besede spominjajo na odnos Moskve v času komunizma. »Enako kot Moskva ima Madžarsko za podrejeno državo in misli, da lahko ukazuje Madžarom iz Bruslja, kako naj živijo, kaj naj jim bo všeč in kaj ne,« je dejal. Opazovalcem ni ušlo, da Orban in von der Leynova na četrtkovem vrhu EU nista govorila dvostransko.
Madžarskega premierja čakajo prihodnje leto parlamentarne volitve. Zadnja raziskava podjetja Median kaže, da njegov Fidezs zaostaja petnajst odstotnih točk za zdaj glavno opozicijsko stranko, desnosredinsko stranko Tisza, ki jo vodi Peter Magyar. Ta je novi up opozicije in nekdanji član Fidesza, ki je iz stranke izstopil.
