Nepremičninski davek bo zamenjal davek na počitniške hiše. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Določale ga bodo enote lokalne samouprave, višina davka pa se bo lahko razlikovala tudi med območji znotraj posamezne občine oziroma mesta.

Petino sredstev, zbranih z davkom na nepremičnine, bo prejela država, 80 odstotkov pa občine.

Plačila davka bodo oproščeni objekti, oddani v dolgoročni najem (za najmanj 10 mesecev na leto), nepremičnine, ki jih lastniki uporabljajo za stalno bivanje, in nepremičnine, v katerih živi član družine.

Plačila davka bodo oproščeni tudi lastniki nepremičnin, ki ne onemogočajo funkcionalnega bivanja, ter t. i. domačini, ki imajo oddajanje stanovanj za dodatno dejavnost in imajo v istem objektu prijavljeno tudi svoje stalno bivališče.

Davčne spremembe predpisujejo tudi nove kriterije pavšalnega davka, ki ga bodo določali po indeksu turistične razvitosti območja. V turistično najbolj razvitih delih bo pavšalni davek letno znašal od 100 do 300 evrov na ležišče, za najmanj razvite od 20 do 100 evrov, za srednje razvite pa od 70 do 200 evrov na ležišče.

Po neuradnih podatkih imamo Slovenci na Hrvaškem okoli 115.000 nepremičnin, od tega največ na obali. Samo v letu 2023 je bilo po podatkih hrvaške davčne uprave kupljenih nekaj manj kot 3400 nepremičnin. Leta 2022 jih je bilo približno 3300, leta 2021 pa okoli 2300.

Po analizi podatkov so za slovenske kupce najbolj zanimive regije Istra, Kvarner in Dalmacija.

Slovenski naval na hrvaške nepremičnine dviguje cene v nebo, pišejo tamkajšnji mediji.

Za primerjavo, na italijanskem trgu so v regijah blizu Slovenije povprečne cene nepremičnin precej nižje od priljubljenih destinacij na hrvaški obali. Tako je v deželi Emilija-Romanja povprečna cena kvadratnega metra 2217 evrov, v Furlaniji Julijski krajini 1830 evrov, v Benečiji pa 2235 evrov, kažejo podatki portala Immobiliare.it.