Trump je v ponedeljek predsedniške ukaze in druge odredbe podpisoval kar na mizi, ki so mu jo postavili v športni dvorani Capital One v Washington, kjer so njegovi privrženci spremljali prisego in kjer je potekala parada ob inavguraciji. Podpisoval jih je tudi v Ovalni pisarni med dolgim kramljanjem s prisotnimi novinarji.
Med najbolj odmevnimi za svet in ZDA so naslednji Trumpovi predsedniški ukazi:
1) umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma
Trump je to storil še drugič. V prvem mandatu je umik napovedal junija 2017, dejansko pa se je zgodil šele novembra 2020. Tako je bilo zato, ker napoved umika ni bila mogoča pred tretjo obletnico njegove veljave novembrom 2019. Tokrat bo vse lahko teklo hitreje. ZDA so se po prvem umiku sicer k sporazumu vrnile že po dveh mesecih z odločitvijo Joea Bidna januarja 2021. Tokrat bodo zunaj sporazuma precej dlje, če se bodo vanj sploh vrnile. Umik bo imel posledice za boj proti segrevanju ozračja, saj so ZDA druga država za Kitajsko po količini toplogrednih izpustov, pričakovati pa je tudi, da bo Trump odpravil še druge okoljsko-podnebne ukrepe Bidna. Leto 2024 je bilo sicer najtoplejše v zgodovini merjenj, povprečna temperatura planeta je presegla 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, kar so znanstveniki pred leti označili za mejnik, ko bodo posledice segrevanja postale nepovratne.
2) umik iz Svetovne zdravstvene organizacije
Trump je enako napovedal že leta 2020, takrat z obtožbami na račun organizacije, da je napačno vodila boj proti pandemiji covida, ki »se je začela v kitajskem Wuhanu«. WHO so očitali tudi podvrženost »neprimernemu političnemu vplivu članic«, predvsem Pekinga. Biden je potem odločitev o umiku preklical, zdaj jo Trump vrača in dodaja argument, da ZDA vplačujejo nesorazmerno visok delež v proračun organizacije, sploh v primerjavi s Kitajsko.
3) pomilostitev udeležencev vdora v kongres
Trump je pomilostil oziroma oprostil vseh približno 1250 obsojenih, tudi tiste, ki so napadli in poškodovali policiste, ter onemogočil nadaljnje kazenske pregone. Gre za Trumpove privržence, ki so 6. januarja 2021 vdrli v kongres med potrjevanjem volilne zmage Joea Bidna. S pomilostitvami je šel Trump precej dlje od napovedi, saj so v krogu njegovih svetovalcev namigovali, da ne bo pomilostil obsojenih zaradi nasilja. Vseh sicer ni pomilostil – štirinajstim je samo zmanjšal kazen na čas, ki so ga že preživeli za zapahi. Med temi je devet vodij in članov razvpite skrajno desne skupine Varuhi prisege ter pet vodij in članov še ene takšne skupine Ponosni fantje.
4) meja in priseljevanje
Trump je razglasil izredne razmere na južni meji in omogočil napotitev vojaških okrepitev. Ukazal je gradnjo zidu oziroma ograje, kar je pod prejšnjo vlado zastalo. Ukazal je končanje politike izpustitve pridržanih nezakonitih migrantov. Narkokartele je označil za tuje teroristične organizacije in v pogovoru z novinarji ni izključil možnosti vojaških operacij v Mehiki. Preklical je ustavno pravico do državljanstva za vse, rojene na ameriških tleh. To je sicer eden od ukazov, ki bo gotovo končal pred sodišči in ima malo možnosti, da ostane.
5) energetika
Trump je razglasil je izredne razmere v energetiki, s čimer odpira vrata za hitre ukrepe za povečano izkoriščanje naravnih virov ter distribucijo energentov. Ukazal je razveljavitev omejitev izkoriščanja naravnih bogastev na Aljaski na čelu z zemeljskim plinom. Ukinil je Bidnove subvencije, namenjene povečanju uporabe električnih vozil in toplotnih izkoristkov pri ogrevanju. Odpravil je tudi spodbude vetrnim elektrarnam, ki da so neučinkovite in ubijajo ptiče.
6) TikTok
Za 75 dni je preložil prepoved delovanja TikToka v ZDA. Prepoved je potrdilo vrhovno sodišče, sprejeta pa je bila zaradi izražene zaskrbljenosti nad varnostjo, ker je v kitajski lasti. Zakon o prepovedi pa je dal predsedniku pooblastilo, da jo zadrži, in Trump ga je izkoristil. Napovedal je, da je mogoča rešitev ameriško solastništvo platforme, rekoč da v primeru prepovedi ne bo vredna nič, v primeru nadaljnjega delovanja pa morda 1000 milijard dolarjev – in zakaj ZDA ne bi bile lastnice polovice.
7) ustavitev pomoči tujini
Trump je zamrznil vso ameriško pomoč tujini za 90 dni in ukazal preučitev, ali je usklajena z njegovimi politikami. Dopustil pa je nekatere izjeme, zato sprva ni bilo jasno, za kakšne zneske gre. Zunanji minister Marco Rubio je med zaslišanjem v senatu dejal, da se bodo za vsak porabljeni dolar vprašali, ali je Amerika zato varnejša, močnejša in ali povečuje njeno blaginjo.
8) vrnitev smrtne kazni
ZDA pod odhajajočo vlado niso izvajale smrtne kazni za obsojene nanjo pred zveznimi sodišči, Trump pa to spreminja. Zveznim tožilcem je tudi ukazal, da morajo ne glede na okoliščine zahtevati smrtno kazen, če gre za primer, v katerem je bil ubit policist ali če je storilec nezakonito v ZDA. Ukazal je tudi pomoč zveznim državam, da bodo imele na zalogi dovolj smrtonosnih injekcij.
9) zvezni uslužbenci
Trump je preklical možnost dela na domu za zvezne uslužbence, kar je postala redna praksa tudi po koncu pandemije covida. Po nekaterih podatkih od doma dela več kot polovica zveznih uslužbencev, po drugih še precej več. Trump ima mnoge v birokratskem aparatu na piki, ker naj bi med njegovim prvim mandatom zavirali izvajanje njegovih politik. Ukazal je tudi zamrznitev zaposlovanje v zvezni vladi.
10) nov urad
Trump je ustanovil je Urad za vladno učinkovitost, ki ga bo vodil Elon Musk. Cilj je v dveh letih zmanjšati zvezno porabo za 2000 milijard dolarjev in izpeljati temeljito reformo državne uprave. Zaradi te odločitve so pred ameriškimi sodišči že bile vložene tri tožbe, ker naj bi bila ustanovitev urada neskladna z zakoni.
