1) Brezplačna vožnja z mestnimi avtobusi
Mamdani bi na vse mesto razširil pilotni projekt, v okviru katerega je bila v vsaki od petih newyorških občin eno leto ena avtobusna proga brezplačna. Število potnikov se je seveda povečalo, upadlo pa je tudi število napadov na voznike, četudi strokovnjaki opozarjajo, da padca kriminala ne bo mogoče kar posplošiti na vse mesto.
Promet v New Yorku je sicer kaotičen, kot v mnogih velikih mestih. Podzemna železnica ga deloma rešuje, četudi je večinoma zastarela in ponekod prav zanikrna, popravila pa redno motijo rutino potnikov. Mesečna vozovnica za avtobus in podzemno železnico stane 132 dolarjev (1 dolar = 0,87 evra), mesečne vozovnice samo za avtobus ni.
Avtobusni promet naj bi torej prevzel del obremenitev, pri čemer pa je za potnike manj predvidljiv. Ukrep Mamdanija bi po ocenah stal 800 milijonov dolarjev letno. Vendar župan nima prostih rok pri uvajanju brezplačnih avtobusov. S temi upravlja Metropolitanska prometna uprava (MTA), župan pa v njen upravni odbor imenuje samo štiri štirinajstih članov z glasovalno pravico.
2) Brezplačno otroško varstvo
New York Times je pred kratkim objavil članek o znatnemu upadanju števila družin s tremi ali več otroki v mestu. Glavna razloga sta visoke najemnine in cene otroškega varstva. Za tri otroke lahko znašajo od 50.000 do tudi 100.000 dolarjev letno, povprečna cena za enega pa je bila lani 22.100 dolarjev.
Trenutno ima mesto program brezplačnega varstva oziroma predšolske vzgoje za otroke od četrtega leta naprej, ki traja dobrih šest ur dnevno. Mamdani bi uvedel brezplačnega za vse od šestih tednov do petega leta starosti. Pravi, da mesto zaradi stroškov varstva izgublja prebivalce, in obljublja spremembo, ki bi predstavljala velikanski logistični, birokratski in človeški zalogaj. Ocene stroškov tega projekta se gibljejo med petimi in skoraj desetimi milijardami dolarjev letno.
3) Zamrznitev nadziranih najemnin
Ta ukrep je eden večih, ki se dotikajo stanovanjske problematike in izredno visokih najemnin v mestu. Toda v New Yorku je tudi 984.620 stanovanj v starejših zgradbah, pri katerih imajo najemodalajci omejene možnosti podražitve najemnin, saj jih nadzira mesto. Mamdani bi te najemnine zamrznil.
Kolikšen bi bil strošek, ni znano, bi ga pa verjetno prevzeli lastniki. Veliko pa je opozoril, da bi jih zamrznitev najemnin spravila v težave, saj se že soočajo z naraščajočimi stroški vzdrževanja in zavarovanja. Ne bi pa ukrep pomagal tistim, ki živijo v več kot milijon stanovanjskih enotah, kjer se najemnina oblikuje tržno. Te znašajo za povprečno, 55 kvadratov veliko stanovanje, 4030 dolarjev mesečno, po podatkih portala apartments.com.
4) Gradnja dostopnih stanovanj in zaščita najemnikov
Zaradi zgoraj naštetega Mamdani obljublja tudi gradnjo 200.000 novih stanovanjskih enot z nadzirano najemnino v naslednjih desetih letih. Ocene stroškov se vrtijo pri okoli desetih milijardah dolarjev letno. Težava za Mamdanija je, da bo precej težje pridobil investitorje za stanovanja z nadzirano najemnino oziroma da bi mesto moralo prispevati veliko sredstev.
Novoizvoljeni žuzpan napoveduje tudi zaostritev nadzora nad lastniki oziroma spoštovanja pravil. Njegove načrte, da z ukrepi uredi stanovanjsko problematiko, lahko ogrozi zvezna vlada, če bo predsednik Trump uresničil grožnje o umiku pomoči New Yorku. Po ocenah namreč do 100.000 gospodinjstev v New yorku prejema zvezno pomoč za plačilo najemnine.
5) Trgovine v lasti mesta
Devet od desetih Newyočanov pravi, da cene potrebščin naraščajo hitreje od njihovih plač, pravi Mamdani. Zato predlaga, da bi imelo mesto v vsaki od petih občin v lasti eno trgovino z osnovnimi potrebščinami, ki bi bile tam cenejše in bi jih prodajali po nabavnih cenah na debelo oziroma z zelo nizko maržo. Trgovine pa bi bile oproščene določenih dajatev. Ideja ni novost, takšne trgovine ponekod v državi že poznajo, denimo na podeželju. Cena projekta naj bi bila med 60 in 100 milijoni dolarjev. Pričakovati je, da se ji bodo po robu postavili lokalni trgovci.
6) Dvig minimalne plače
Mamdani napoveduje dvig minimalne urne postavke na 30 dolarjev do leta 2030, ko se mu izteče mandat. Trenutno znaša 16,5 dolarja. Ekonomske analize kažejo, da je današnja minimalna postavka neustrezna za normalno življenje v dragem mestu – cene v Queensu, denimo, so takšne, da bi morala oba zaposlena v štiričlanski družini že danes zaslužiti 31,31 dolarja na uro, navaja Economic Policy Institute.
Povprečna urna postavka v mestu trenutno znaša 29 dolarjev, kar pomeni, da bi se Mamdanijev ukrep dotaknil polovice zaposlenih, če bi veljal takoj. Gospodarstvo opozarja, da bi takšen dvig plač ogrozil poslovanje predvsem majhnih podjetij in delovna mesta, ki jih je mogoče zamenjati s tehnologijo, pa se investicija v to trenutno ne izplača, ob dvigu plač pa bi morda se.
7) Ustanovitev mestnega oddelka za varnost v skupnostih
Mamdani napoveduje, da bo oddelek, bolje rečeno neke vrste ministrstvo znotraj mesta, odgovorno za celostne ukrepe za preprečevanje nasilja – od programov za duševno zdravje in preprečevanje nasilja z orožjem do zagotavljanja zdravstvenih storitev, skrbi za brezdomce ter za okrepljeno prisotnost na postajah podzemne železnice. Ocena stroškov se giblje pri milijardi evrov.
8) Dvig davkov za premožne in podjetja
Vse zgoraj našteto bi bilo potrebno nekako financirati. Mestni proračun znaša 120 milijard dolarjev, a je že tako napet, da novih stroškov ne bi prenesel. Mamdani zato predlaga dodatno obdavčenje premožnih in velikih podjetij.
Posameznike z letnimi prihodki nad milijonom dolarjev (takšen je en odstotek Newyorčanov) bi obdavčil z dodatnim dve odstotnim davkom. Davčno stopnjo na dohodek podjetij bi dvignil na 11,5 odstotka (zdaj znaša največ 7,25 odstotka), s čimer bi jo izenačil s sosednjim New Jerseyjem, kjer je najvišja v ZDA. Vse skupaj bi po njegovi oceni v mestni proračun prineslo dodatnih devet milijard dolarjev letno. Ni pa vse v njegovih rokah, saj bi moral dvig davkov sprejeti kongres zvezne države.
