V Bruslju se pripravljajo na prelomni trenutek, 20. maja namreč številnim večjim evropskim energetskim podjetjem poteče rok plačila Gazpromovih računov. Moskva terja nakazila v rubljih. Kadri Simson, evropska komisarka za energijo, je v ponedeljek sporočila, da bo treba zahteve Kremlja zavrniti kljub nevarnosti prekinitve dobave v času, ko primanjkljaja ni mogoče nadomestiti.
Ministri in ministrice EU za energetiko so se na ponedeljkovem izrednem zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba spoštovati sankcije proti Rusiji in obstoječe pogodbe, ki določajo plačilo v evrih, je po srečanju povedala francoska ministrica za ekološki prehod Barbara Pompili. Evropska komisija je ob tem napovedala dodatne smernice glede plačevanja v rubljih. Zasedanja se ni udeležil nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade, je poročala STA. Slovenijo je zastopala namestnica stalnega predstavnika pri EU Tamara Weingerl Požar.
Putin poenotil (skoraj) vse
države članice
Rusija je prejšnji teden že nakazala, s katerimi metodami bo sankcionirala neplačilo v rubljih: ustavila je dobave Poljski in Bolgariji. Ministri in ministrice so po besedah Pompilijeve odločno obsodili enostransko odločitev ruskega podjetja Gazprom. »Ponovno smo potrdili enotnost in solidarnost vseh držav članic,« je dejala.
Oktobra lani so države članice EU še vlekle vsaka v svojo smer, ko bi se bilo treba dogovoriti o ukrepih za blaženje rasti cen energentov. »Ni ene rešitve, ki bi bila uporabna za vse,« je tedaj ugotavljala Kadri Simson. Nepremostljiva so bila tudi razhajanja pri vzpostavitvi morebitne skupne evropske nabave in rezerve zemeljskega plina za izredne razmere. Niti pol leta kasneje je Vladimir Putin poenotil večino članic. Edina, ki odkrito solira, je Madžarska. Zunanji minister Peter Szijjarto je včeraj napovedal, da ne bodo podprli morebitnega embarga pri uvozu ruskega plina.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da je Evropa pripravljena na morebiten odklop ruskega plina. Komisija si je zastavila cilj, da bi države članice do konca leta nadomestile dve tretjini ruskih dobav, in sicer s pogodbami z drugimi državami, z zmanjšanjem porabe in s širitvijo ponudbe alternativnih energentov. Hkrati naj bi do novembra svoja skladišča napolnili do 80-odstotno.
Težka industrija bi morala
obstati za več mesecev
Številni strokovnjaki so prepričani, da vseh teh ciljev ni mogoče sočasno izpolniti, še posebej, če bi EU vzpostavila popolni plinski embargo ali če bi Rusija ustavila dobave. Ta ugotovitev izhaja iz računskega modela raziskovalnega centra Jülich, o katerem je poročal nemški Der Spiegel. Jülichove raziskovalke in raziskovalci prihajajo do sklepa, da Evropa ne bo mogla napolniti zalogovnikov, če bi se dobave iz Rusije sočasno zmanjšale za dve tretjini. Evropska unija bi morala letošnjo porabo hkrati zmanjšati za okoli 30 milijard kubičnih metrov, kar ustreza približno tretjini letne porabe plina v Nemčiji.
Ta napoved temelji na zelo optimističnem predvidevanju, po katerem bi se sočasno povečale dobave plina iz drugih držav. Norveška namerava sicer še letos odpreti nov plinovod do Poljske, Azerbajdžan se bo z Bolgarijo povezal po novi plinovodni povezavi z Grčijo. A te dobave ne morejo niti približno nadomestiti ruskega plina, zato bi se moral bistveno povečati tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina.
Slednje je malo verjetno, prvič zaradi omejenih količin na globalnem trgu, pa tudi zato, ker je ciljna več kot 75-odsotna zasedenost evropskih plinskih terminalov praktično neizvedljiva. Večina prostih terminalskih zmogljivosti je namreč v Španiji, ki je plinovodno slabo povezana s Francijo in s tem s preostalo Evropo.
Tudi drastično zmanjšanje porabe plina je malo verjetno. »Če naj bi rezervoarje za shranjevanje polnili v skladu z načrtovanimi specifikacijami in hkrati drastično zmanjšali dobave iz Rusije, bo to mogoče le z znatnimi omejitvami za industrijo in elektrarne,« je prepričan Jochen Linßen iz raziskovalnega centra Jülich. V praksi bi to pomenilo, da bi morali vsem jeklarnam, kemičnim tovarnam in cementarnam v EU do konca julija izklopiti plin, plinske elektrarne bi morale obstati do konca julija. Le tako bi bilo možno do 1. avgusta napolniti 63 odstotkov zalogovnikov. Našteti gospodarski odjemalci bi morali delno obstati tudi oktobra, da bi rezervoarje do 1. novembra napolnili 80-odstotno.
