Združene države so v veliki vojaški operaciji, v kateri je sodelovalo 124 letal, jedrska podmornica, obveščevalne službe, vesoljsko poveljstvo in vrsta drugih odvrglo 75 bomb in izstrelkov na tri ključne jedrske objekte Irana in jih po lastnih navedbah uničile. »Popolnoma smo jih izbrisali z obličja Zemlje, je dejal predsednik Donald Trump, enako kot vojaški predstavniki, ki pa so dodali, da bo treba na končno oceno še počakati.
Napad, ki se je zgodil dokaj nepričakovano, priprave nanj pa so potekale v najstrožji tajnosti, je sicer gotovo povzročil škodo na objektih, kar posredno kažejo izjave predstavnika iranske agencije za jedrsko energijo, da so utrpeli udarec, da pa »napadi ne morejo uničiti znanja«, ki ga Iran gotovo ima po letih bogatenja urana vse bližje stopnjam, potrebnim za jedrsko orožje.
Po napadih je v zraku viselo vprašanje, kako bo Teheran na napad odgovoril. Skoraj gotovo bo moral, se strinjajo opazovalci, da si reši obraz, četudi ima v primerjavi z ZDA seveda neprimerno manj opcij. Ena je napad na ameriške sile v širši regiji, kjer je okoli 40.000 ameriških vojakov. Ti so v stanju visoke pripravljenosti. Druga je zaprtje Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovne trgovine z nafto, kar bi prineslo globalne gospodarske posledice in ne nujno naklonjenosti Teheranu. Iran si bo bržkone vzel nekaj časa, v Beli hiši pa pravijo, da so v ozadju odprti nekateri diplomatski kanali.
Iran ima zdaj dve mogoči poti, kako lahko odgovori na ameriško operacijo, ki so ji dali ime polnočno kladivo, je v prispevku za mislišče Atlantski svet ocenil Jonathan Panikoff. »Lahko napade ameriška oporišča v regiji, a namenoma z omejenim učinkom. Na ta način bi lahko trdil, da se je maščeval, branil državo in se postavil po robu Združenim državam, kar bi lahko peljalo v obnovitev diplomacije.« Druga možnost je po njegovem ocena iranskega režima, da je tudi zaradi novih Trumpovih groženj primoran odgovoriti z večjim napadom na ameriško osebje in interese. »To lahko sproži stopnjujoči spiralo napadov in protinapadov in pelje v regionalno vojno. Iranske vojaške zmogljivosti so zmanjšane, a še zdaleč ne uničene,« je zapisal Panikoff in dodal, da je tudi vprašanje, v kolikšni meri je iranski jedrski program res uničen.
»Zbrisani z obličja Zemlje«
Po Trumpovih besedah zelo. Ameriški predsednik je v soboto zvečer po napadih v televizijski izjavi dejal, da so bili veličasten vojaški uspeh« in da so objekte v Fordovu, Natancu in Isfahanu »popolnoma in v celoti izbrisali z obličja Zemlje«. Dejal je tudi, da mora Iran zdaj takoj skleniti mir, in ga obtožil sejanja terorja v regiji in pobijanja Američanov. »Ali bo mir ali pa bo Iran doletela še mnogo hujša tragedija, kot smo ji bili priča zadnjih osem dni. Ne pozabite, še veliko je tarč. Danes smo zadeli daleč najtežje in če mir ne pride kmalu, bomo druge napadli natančno, hitro in spretno. Večino lahko uničimo v nekaj minutah,« je dejal Trump v izjavi pred kamerami. Ob njem so stali podpredsednik J.D. Vance, zunanji minister Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.
Združene države so tako vstopile v spopad z Iranom, potem ko je Trump od začetka izraelskega napada na islamsko republiko pred devetimi dnevi kolebal o ameriški vpletenosti in še v četrtek dejal, da si bo za odločitev vzel do dva tedna časa. V resnici očitno ni bilo tako, saj so po besedah poveljnika združenega poveljstva ameriških sil Dana Caina, ki ga je na položaj imenoval Trump, potekale podrobne, strogo zaupne in ne prav kratke priprave na zahtevno operacijo, v kateri so prvič operativno uporabili najmočnejšo konvencionalno bombo v ameriškem arsenalu, bombniki B-2 pa so poleteli na najdaljšo misijo doslej.
Iran je zadnje dni svaril uradni Washington pred takšnim korakom in grozil, da bo »zelo zelo nevaren za vse«, kot je dejal zunanji minister Abas Aragči, njegov tiskovni predstavnik pa je pristavil, da bi bil to »recept za vsesplošno vojno v regiji«. Finančni trgi so se sprva odzvali precej mirno, bi pa posledice napada lahko prinesle dvig cen nafte in finančne negotovosti. Nekateri iranski poslanci so v zadnjih dneh javno opozarjali, da lahko Iran v primeru ameriškega napada zapre Hormuško ožino, vitalno pot tankerjev z bližnjevzhodno nafto.
Sedem mogočnih bomb za Fordov
Glavni cilj napada je bil Fordov, iranski podzemni obrat za bogatenje urana, skrit približno 80 do 90 metrov pod skalnatim hribovjem in utrjen z debelimi betonskimi zidovi. Izrael nima bomb za uničenje takšnih kompleksov, ameriška vojska pa je 13.600 kilogramsko bombo GBU-57 MOP za globoko penetracijo izdelala prav v takšne namene. Dolga je več kot šest metrov s premerom 80 centimetrov, njen trden jekleni nos in hitrost, ki jo pridobi v prostem padu z višine dvanajstih kilometrov, pa ji omogočata, da prodre do šestdeset metrov globoko v tla in šele potem eksplodira ter povzroči razdejanje. Ali so to storile tudi v Fordovu, zdaj še ni znano, so pa poznavalci v zadnjih dneh ocenjevali, da bo potrebna več kot ena bomba. ZDA naj bi jih sicer odvrgle okoli sedem. Trump je na družbenem omrežju zapisal: »Fordova ni več,« Caine pa je rekel, da so po uvodnih ocenah sodeč bombe povzročile ekstremno uničenje in škodo. Ni pa jasno, ali je morda Iran prej umaknil jedrski material iz objekta, kot bi bilo mogoče pričakovati.
Cilj tudi obrat za proizvodnjo centrifug
Natanc je tako kot Fordov objekt za bogatenje urana, le da ni tako globoko. Prav tako je bil tarča bomb GBU-57 MOP. Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA je sicer ocenila, da so ga onesposobili že izraelski napadi. Napad na Isfahan z raketami tomahawk, kjer je obrat za izdelovanje centrifug za bogatenje urana, pa nakazuje, da so hotele ZDA doseči čim bolj popolno uničenje vseh iranskih zmogljivosti za bogatenje urana oziroma kar vsega njegovega jedrskega programa, ki je že nekaj desetletij predmet mednarodnih polemik.
Iran je z ZDA in še petimi državami ter EU v času predsednika Baracka Obame sicer sklenil sporazum o omejitvi tega programa v zameno za umik sankcij. Trump iz njega odstopil v prvem mandatu. Iran je zato bogatil uran in to do 60 odstotkov. Za civilne namene je to mnogo preveč, saj je dovolj nekaj odstotna obogatitev, za jedrsko orožje pa premalo, saj je potrebna 90 odstotna. Bi pa to Iran lahko dosegel, če bi se odločil, saj je bogatenje na višje stopnje lažje od začetnega. Dovolj obogateni uran sicer še ne pomeni jedrske bombe, je pa ključen element.
Doma deljena mnenja
Napad na Iran predstavlja tudi domačo preizkušnjo za Trumpa. V predvolilni kampanji je zelo kritično govoril o preteklih ameriških vojaških posredovanjih po svetu in se razglašal za mirovnika in mirovnega posrednika, nekateri njegovi privrženci pa so že med ukvarjanjem z vojno v Ukrajino ocenjevali, da se preveč posveča tujini namesto domačim temam. V Beli hiši po navedbah CNN sicer pravijo, da je zračni napad nekaj popolnoma drugega kot dolgotrajno posredovanje s kopensko vojsko, kakršnega so ZDA izvajale v Iraku in Afganistanu in kar je Trump ostro kritiziral.
