Razlogi za popuščanje Bogote so očitno predvsem ekonomski, deloma pa tudi politični. Namreč, 26 odstotkov vsega kolumbijskega izvoza gre v ZDA, največji delež pa predstavlja surova nafta, kar je na drugi strani le majhen delež ameriškega globalnega uvoza te surovine. Precej Kolumbija v ZDA izvaža tudi kave, banan, vrtnarskih izdelkov, surovin. Ameriške carine bi prizadele sto tisoče ljudi, zaposlenih v teh sektorjih. Obenem se Bogota očitno noče zaplesti v odmeven politični spor z ZDA že takoj na začetku Trumpovega mandata.
Sicer bi mogoča trgovinska vojna po ocenah poznavalcev prizadela tudi nekatere ameriške sektorje, predvsem kmetijstvo in izvoznike surovin. Kolumbija je tretja največja trgovinska partnerica ZDA v Latinski Ameriki. Za ZDA pa je pomembna tudi pri naporih za zajezitev nezakonitega priseljevanja. Preko njene meje s Panamo gre edina kopenska povezava Južne Amerike s srednjo Ameriko, tam pa zloglasna tihotapska migracijska pot čez Doriensko vrzel, s katero služijo kolubijski narkokarteli. Leta 2023 naj bi šlo tam čez več kot pol milijona ljudi.
Predsednik ponudil svoje letalo
Spor med Washingtonom in Bogoto je nastal, ker je Kolumbija prepovedala pristanek ameriškima letaloma, na katerih so bili Kolumbijci, deportirani iz ZDA. V Washintonu so trdili, da so si kolumbijske oblasti premislile naknadno, ko sta bili letali že v zraku. Donald Trump je zato zagrozil s 25 odstotnimi carinami na kolumbijske izdelke, ki bi jih v roku enega tedna povišal na 50 odstotkov in sprejel še druge sankcije.
Kolumbijski predsednik Gustavo Pedro, prvi levičarski predsednik države in nekdanji pripadnik skrajno leve gverilske skupine Gibanje 19. aprila, se je sprva odzval ostro. Na družbenih omrežjih je zapisal, da »se vaših groženj ne bojim« in da bo Kolumbija sprejela recipročne ukrepe, zanikal pa tudi, da bi predčasno dali zeleno luč za sprejem deportiranih. Vendar si je hitro premislil.
»Kolumbijska vlada se je strinjala z vsemi pogoji predsednika Trumpa, tudi z neoviranim sprejemom vseh nezakonitih tujcev, ki jih v Kolumbijo vračajo Združene države, tudi z vojaškimi letali, brez omejitev in zamud... Današnji dogodki svetu jasno kažejo, da Ameriko spet spoštujejo,« je zapisala Bela hiša. Predsednik Petro je ponudil svoje letalo za vrnitev deportiranih Kolumbijcev v ZDA, saj je Kolumbija sprva uradno protestirala zato, ker jih v ZDA vračajo z vojaškimi letali in ker da z njimi ravnajo kot s kriminalci.
Razplet bo verjetno še povečal zaskrbljenost držav, ki jim Trump žuga s carinami, medtem ko je nova ameriška administracija dobila prvo potrditev, da z ekonomskimi grožnjami lahko doseže svoje.
