Na novo razkriti dokumenti – vključno z zasebno korespondenco, objavami preiskovalne komisije ameriškega kongresa in poročili ZN – razkrivajo, kako sta Barak in Epstein pomagala posredovati pri vzpostavljanju vpliva Izraela in njegovih orožarskih podjetij v Slonokoščeni obali.
Povezav med Epsteinom in Barakom je bilo sicer več. Barak se je z Epsteinom med letoma 2013 in 2017 srečal vsaj tridesetkrat, prav tako je potoval z Epsteinovim letalom in ga obiskal na njegovem zasebnem otoku v Karibih. Vse to se je dogajalo po tem, ko je bil Epstein leta 2008 po priznanju obsojen zaradi nagovarjanja mladoletnic k prostituciji. Njegovi posli so še bolj skrivnostni kot spolni zločini, saj izvor njegovega premoženja vsaj v javnosti vse do danes ni v celoti pojasnjen.
Od ministrstva do poslovnega svetovanja
Ko je Ehud Barak leta 2013 zapustil položaj izraelskega obrambnega ministra, se, kot razkriva korespondenca, ni umaknil iz sveta obveščevalnih dejavnosti. Namesto tega je neopazno prešel v vlogo globalnega varnostnega poslovnega svetovalca, ki je tujim vladam prodajal izraelske sisteme za nadzor in boj proti terorizmu.
Med njegovimi najpomembnejšimi podvigi je bila Slonokoščena obala, država, ki je izhajala iz državljanskega spopada in se borila za stabilizacijo pod vodstvom predsednika Alassana Ouattare.
Barakova prizadevanja je olajšal Jeffrey Epstein, ki je deloval kot tihi posrednik med Barakom, izraelskimi obveščevalci in elito v Slonokoščeni obali.
Velik del dokumentov, ki razkrivajo njuno dogovarjanje, prihaja iz preiskave ameriških kongresnikov, ki lahko s sodno odredbo zahtevajo objavo dokumentov, povezanih s prejšnjimi preiskavami Epsteinovega delovanja.
Afriška država na poti v državljansko vojno kot poslovna priložnost
Leta 2010 so Slonokoščeno obalo zajeli pretresi po spornih predsedniških volitvah, kjer sta se spopadla zdajšnji predsednik Alassane Ouattara in takratni predsednik Laurent Gbagbo. Spor je prerasel v državljansko vojno, v kateri je umrlo več kot tri tisoč ljudi. Mesece nasilja je prekinilo šele posredovanje francoskih vojakov in sil Združenih narodov, ki so leta 2011 odstranile Gbagba. Ouattarova nova administracija je podedovala razdrobljen varnostni aparat in se soočala z vztrajnimi grožnjami vojaških udarov.
Ouattara, ki je iskal zunanje partnerje za vzpostavitev moči, se je obrnil na Izrael in njegova podjetja, ki tujim naročnikom pomagajo pri obveščevalni dejavnosti in nadzoru zasebnih komunikacij.
Junija 2012 se je v Jeruzalemu srečal z Ehudom Barakom in Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljali o sodelovanju na področju znanosti, tehnologije in boja proti terorizmu. Medtem je Epstein v ZDA vodil svojo diplomacijo v senci: njegovi dnevniki sestankov so polni beležk o srečanjih v New Yorku z Ouattarovim sinom in nečakinjo ter sporočil, izmenjanih z Barakom, o razmerah v Slonokoščeni obali.
Poslovni par Epstein-Barak
Arhivi elektronske pošte, ki jih je objavil predstavniški dom, dokazujejo, da je Epstein deloval kot koordinator, posrednik sporočil in organizator Barakovih srečanj z afriškimi in izraelskimi uradniki. Ko je Barak konec leta 2012 potoval v Slonokoščeno obalo, Angolo in Senegal, je Epstein iz New Yorka urejal dogovore in nadaljnja srečanja.
Barak je javno vztrajal, da so njegovi podvigi osebni in nepovezani z izraelsko državno politiko. Vendar na novo objavljena korespondenca to zanika. Epsteinovi zapisi kažejo, da je Barak še vedno opravljal funkcijo obrambnega ministra, ko sta razpravljala o varnostnih pogajanjih z uradniki Slonokoščene obale. Po drugi strani so Baraka v Slonokoščeni obali tudi po tem, ko je zapustil izraelsko obrambno ministrstvo, še vedno sprejemali kot predstavnika Izraela; sestajal se je z visokimi predstavniki tamkajšnje oblasti.
Skrivna pogajanja
Barakova korespondenca z njegovim svakom in poslovnim partnerjem Doronom Cohenom poleti 2013 razkriva pogajanja za vzpostavitev obveščevalne infrastrukture v Slonokoščeni obali. To je bilo kmalu po tem, ko je odstopil z mesta izraelskega obrambnega ministra.
Elektronska sporočila se nanašajo na MF Group, francosko-izraelskega varnostnega pogodbenika, ki je v korespondenci predlagal ustanovitev centrov za nadzor in prestrezanje komunikacij v Abidžanu, največjem mestu v Slonokoščeni obali.
Jezik, uporabljen v sporočilih med Barakom in Epsteinom, je bil namenoma nejasen. Baraka so prikrito omenjali kot »vašega prijatelja«, medtem ko so bili pogodbeniki označeni z inicialkami »MF« in »AM«.
Pogovori so zastali, ko so poročevalci ZN odkrili, da so na strelivu vojske Slonokoščene obale oznake izraelskih proizvajalcev. Strelivo je malo pred tem v državo prišlo preko Španije, s čimer so poskušali prikriti pravo državo izvora. Poročilo je bilo ključen faktor za odločitev, da ZN podaljšajo mednarodni embargo na orožje v Slonokoščeni obali.
Od prikritega načrtovanja do državnega sporazuma
V naslednjih mesecih se je Barak, sedaj že brez kakršnekoli uradne funkcije, srečal z različnimi predstavniki novih oblasti v Slonokoščeni obali in poslovneži iz izraelskega vojaškoindustrijskega kompleksa.
S pomočjo Epsteina je v New Yorku organiziral srečanje s šefom Ouattarovega kabineta, kmalu zatem pa je odpotoval v Abidžan, kjer se je srečal z notranjim ministrom Hamedom Bakayokom, šefom kabineta Marcelom Amonom-Tanohom in samim predsednikom Ouattaro. Priprave so vključevale lažne dokumente, ki so opisovali »nevojaške« pobude, kot je gradnja bolnišnic, da bi prikrili obveščevalne razprave.
Septembra 2013 je Barak prejel 13-stranski predlog od nekdanjega vodje izraelske obveščevalne službe, ki je opisoval celovit načrt za omrežje za obveščevalni sistem elektronskih komunikacij v Slonokoščeni obali. Načrt je posnemal tehnologije, ki so jih Izraelci razvili na Zahodnem bregu med palestinskimi vstajami: prestrezanje telefonskih klicev, internetnih komunikacij in satelitskih podatkov, analiziranih prek centraliziranih poveljniških sistemov.
V predlogu Baraka opozarjajo tudi na to, da bi delitev takšnih načrtov lahko kršila izraelske zakone o izvozu znanja, povezanega z obveščevalno dejavnostjo – tiho priznanje, kako občutljiva je vsebina predloga.
Posel oživi
Ouattara je uspel konsolidirati oblast, zasluge za to pa gredo tudi Baraku.
Združeni narodi so spomladi 2014 sprostili embargo na orožje v Slonokoščeni obali. Kmalu zatem se je v Izrael vrnil Ouattarov veleposlanik v Tel Avivu Jean-Baptiste Gomis. Sestanek je usklajevala Barakova žena Nili Barak. Gomis je v elektronskem sporočilu napisal: »Prejšnji teden sem bil v Slonokoščeni obali in sem govoril s predsednikom. Hoče govoriti zgolj z Ehudom Barakom in nikomer drugim.«
Barak je svoji ženi odgovoril, naj prosi Dannyja Yatoma, nekdanjega vodjo izraelske obveščevalne agencije Mosad, naj pride na sestanek. Po sestanku se je Gomis ponovno oglasil Barakovi ženi in napisal: »Rad bi se zahvalil vašemu možu za prijeten sestanek včeraj. Poročal bom predsedniku. Še enkrat hvala.«
Dva tedna kasneje je izraelski zunanji minister Avigdor Liberman pristal v Abidžanu v spremstvu ducata izraelskih poslovnežev, ki so podpisali uradni sporazum o obrambi in notranji varnosti. Podrobnosti niso bile nikoli objavljene.
Represivni državni aparat v Slonokoščeni obali
Posledice pa so bile vidne. V letih po sporazumu je Ouattara utrdil oblast, prepovedal demonstracije in pozaprl predstavnike opozicije. Izraelski pogodbeniki so še naprej oskrbovali njegove varnostne službe in zagotavljali orodja za nadzor, za katera aktivisti trdijo, da so omogočila zatiranje nestrinjanja.
Posli Ehuda Baraka v Slonokoščeni obali, ki jih je razkril Dropsite, kažejo, kako so se Barakovi in Epsteinovi zasebni posli ujemali z izraelskimi strateškimi interesi. Izraelski izvoz sistemov za nadzor in boj proti terorizmu je potekal kot posel zasebnih podjetij, hkrati pa so bili vanje vpleteni nekdanji obveščevalci in politični uradniki.
