Donald Trump je v svojem drugem mandatu že večkrat močno zamajal stabilnost zavezništva Nato. Zadnja velika kriza se je zgodila, ko je grozil z vojaško priključitvijo Grenlandije. Zdaj se strasti v Beli hiši zopet pregrevajo zaradi načelne drže evropskih držav, ki ne želijo sodelovati v ameriško-izraelski vojni z Iranom.
Trump, ki ga trenutno razburjajo posledice vojskovanja brez pomoči evropskih zaveznic, je celo zagrozil z izstopom iz zavezništva. Politico je analiziral verjetnost različnih scenarijev Trumpovih nadaljnjih potez.
Scenarij 1 – Stopnjevanje retorike
Trump že ves mandat spodkopava 5. člen o kolektivni obrambi in zavezništvo označuje za papirnatega tigra. Francoski predsednik Emmanuel Macron opozarja, da je prav takšna retorika tista, ki šibi zmožnost Nata, da bi odvračal nasprotnike od napadov na članice. Tudi analitiki, ki so govorili s Politicom, menijo, da Trumpovo ravnanje vabi Rusijo in Kitajsko k preizkušanju meja zavezništva. Strokovnjaki ocenjujejo, da je verjetnost stopnjevanja Trumpove retorike zoper Nato zelo visoka.
Verjetnost: 5/5
Scenarij 2 – Razjedanje struktur
Trump bi lahko deloval destruktivno znotraj struktur zavezništva. Washington bi lahko ohromil ključne odbore za Ukrajino in Rusijo ali preprosto nehal plačevati svoj 15-odstotni delež v skupni proračun. Čeprav bi bilo to moteče, bi zaveznice ta izpad lahko nadomestile. Večjo grožnjo predstavlja model »plačaj za sodelovanje«, pri čemer bi državam z nizko obrambno porabo odvzeli glasovalne pravice in odpovedali zaščito iz 5. člena.
Verjetnost: 3/5
Scenarij 3 – Umik ameriških enot
ZDA imajo v Evropi do 85.000 vojakov. Zakon iz leta 2025 Trumpu preprečuje večje umike brez kongresa (pod pragom 76.000 vojakov). Strokovnjaki menijo, da bi bil umik določenega števila vojakov škodljiv, a ne katastrofalen, saj bi jih Evropejci lahko nadomestili. Paradoksalno je umik malo verjeten, ker Trump potrebuje evropska oporišča za hitro posredovanje v konfliktih, kot je trenutna vojna v Iranu. Umik bi tako škodoval lastnim ameriškim operacijam.
Verjetnost: 2/5
Scenarij 4 – »Mehki« izstop
ZDA bi lahko zavezništvo ohromile brez formalnega odhoda. Lahko bi se umaknile iz cikla vojaškega načrtovanja, kar bi Evropejce pustilo brez ključnih zmogljivosti, kot so zračna obramba in obveščevalni podatki. Skrajnejša možnost je umik iz integriranega poveljstva, kot je to storila Francija leta 1966. To bi pomenilo odpoklic vseh ameriških častnikov in prisilni odstop vrhovnega poveljnika (SACEUR), kar bi v praksi uničilo Nato. Evropski diplomati za zdaj ostajajo mirni, saj menijo, da se to ne bo zgodilo.
Verjetnost: 2/5
Scenarij 5 – »Trdi« izstop
Formalni izstop zahteva dvotretjinsko podporo senata in enoletni odpovedni rok. Čeprav bi Trump lahko poskusil enostransko odstopiti od pogodbe, bi to sprožilo plaz tožb in ustavno krizo. Strokovnjaki ocenjujejo, da so sodišča po letih Trumpovih prekoračitev pristojnosti zdaj manj naklonjena takšnim enostranskim potezam.
Poleg tega bi bil Nato brez ZDA praktično nepredstavljiv, kar bi moralo biti glavno vodilo pri vsaki odločitvi Washingtona. Hkrati ne gre spregledati, da je Trump trenutno besen na zaveznice ravno zato, ker spoznava, kako težko se ZDA vojskuje na drugih celinah brez njihove podpore. Ukinitev zavezništva pomeni, da bi se morale ZDA takšni podpori odpovedati tudi ob drugih priložnostih. Denimo, če bi bile tarče napada, kot se je zgodil 11. septembra 2001. To je bil doslej tudi edini primer, ko je katera država članica Nata aktivirala sloviti 5. člen pogodbe zavezništva. Povedano drugače, čeprav Trump kritizira, da jim zaveznice ne pomagajo, so ZDA edina država, ki je doslej prejela aktivno pomoč zavezništva v vojnem konfliktu.
Verjetnost: 1/5