Velika večina Otočanov dobro pozna kraljevo dolgoletno afero z njegovo večno ljubico, zdaj kraljico Camillo. Bolj malo pa jih je vedelo za »afero«, ki jo je imel, medtem ko je kot valižanski princ desetletja čakal na prestol Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Med čakanjem je namreč začel resno »afero« z drugo – državo, z Romunijo, ki jo je prvič obiskal leta 1998. Kot znani okoljevarstvenik in zaščitnik stare arhitekture se je zatreskal v najbolj znano romunsko regijo, Transilvanijo.
Skrivno (nepremičninsko) kraljestvo
Tam je leta 2006 v vasi Viscri v slikoviti dolini Zalan kupil prvo posest z Modro hišo. Obnovil jo je z uporabo tradicionalnih metod in materialov. Zdaj ima tam najmanj deset posesti, ki jih razglašajo za njegovo skrivno kraljestvo, v katerem ga obožujejo. Posesti obiskuje vsako leto že četrt stoletja, vedno sam, hodi na sprehode in slika akvarele v naravi. Sobe v Modri hiši oddaja turistom, ki želijo izkusiti življenje na podeželju in ki spoštujejo okolje. Vse so opremljene s transilvanskim starinskim pohištvom. Na posestvu je tudi šola za tradicionalne obrti in podeželske veščine, ki domačinom pomaga pri ohranjanju kulturne dediščine. Karel III. je vedno hvalil naravno bogastvo Romunije. Rad pove, da v Romuniji živi dvesto vrst metuljev, v Britaniji pa samo še štirideset. Zmeraj poudarja tudi pomen malih kmetij, ne samo v Romuniji, ampak po vsej Evropi, ker so te dvakrat bolj produktivne kot velike. Ob nedavnem petdnevnem neuradnem obisku, prvem, odkar je kralj, ga je sprejel romunski predsednik Klaus Iohannis. Monarh je dejal, da čuti globoko povezanost z Romunijo. »Zaljubil sem se v Romunijo. V vašo kulturo in umetnost, dediščino in zgodovino, prelepo krajino in neprecenljivo biodiverziteto. Romunija je s svojimi starodavnimi gozdovi v nedotaknjeni notranjosti in z izjemnimi primeri trajnostnega kmetovanja neprimerljivo bogastvo narave. Tu je še vedno dom mnogih živalskih in rastlinskih vrst, ki so drugod po svetu izginile ali pa so ogrožene. Zato je vse toliko bolj dragoceno,« je kralj Romuniji nizal komplimente, ki bi jih želela slišati marsikatera država.
V sorodstvu z Drakulo
Leta 2015 je kralj ustanovil Romunski sklad valižanskega princa, dobrodelno organizacijo, katere cilj sta ohranjanje romunske narodne dediščine in trajnostni razvoj. Leta 2000 je ustanovil sklad Mihaija Eminescuja, ki pomaga mladim ustanavljati mala podjetja. Res je zagret za Romunijo, sploh za Transilvanijo, kjer so celo želeli, da bi se preimenoval v princa Walesa in Transilvanije. Avgusta 2020, v prvem covidnem letu, ko je izpustil obisk te pokrajine, je objavil petminutni promocijski video o romunskem turizmu. Sam je napisal besedilo, slavospev romunskim naravnim lepotam in arhitekturi, od gora, živali in donavske delte, ki je največje evropsko mokrišče, do samostanov Bukovine in Maramuresa. Besedilo je tudi prebral. Producenta videa je odlikovalo njeno visočanstvo Margareta, varuhinja romunske krone, hči zadnjega romunskega kralja Mihaela I., kraljeva sorodnica, s katero sta se igrala v otroštvu. Del izjemnega navdušenja, posebno nad Transilvanijo, naj bi prinašali tudi geni. Med kraljevimi davnimi predniki je razvpiti transilvanski vladar Vlad III. Drakula, ki je bil od leta 1448 do smrti leta 1476 trikrat vojvoda – knez Vlaške. Bil naj bi surov, sadističen voditelj, ki naj bi zakrivil smrt več kot 80.000 ljudi. Najraje jih je videl nasajene na kol. Največjo »reklamo« mu je naredil irski pisatelj Bram Stoker, ki ga je v romanu spremenil v grofa Drakulo, princa teme in ikonskega vampirja.
Blagoslov in prekletstvo
Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi kraljevo zanimanje za Transilvanijo in posebej za vas Viscri, kjer je kupil prvo od romunskih posesti, zbudilo vsesplošnega zanimanja romunskih in drugih turistov in podjetnikov. Viscri, ki je zaradi naklonjenosti britanskega kralja najbolj priljubljena vas v Transilvaniji, je preplavljen z njimi. Iz leta v leto jih je več. Lani jih je prišlo 45.000, kar je stokrat več, kot je vaščanov. Mnogi so potomci Sasov, ki so se tam naselili iz Saške, današnje Nemčije. Njihove hiše in kmetije so grajene v saškem slogu, v vasi je utrjena luteranska cerkev iz dvanajstega stoletja. Vas, ki ima samo 450 prebivalcev, ima težave zaradi avtomobilov obiskovalcev, ki dvigajo prah na neasfaltiranih cestah, parkirani so vsepovsod, motijo ljudi in domače živali. Turisti prinašajo tudi denar. Sobe jim oddajajo za okoli 100 evrov na dan. Bogati podjetniki bi v vasi radi odprli gostišča in restavracije. Cene nepremičnin so poskočile s povprečno 20.000 evrov v letu 2010 na 80.000 evrov. Tudi v okoliških vaseh. Ni presenetljivo, da imajo vaščani kraljevo ljubezen za blagoslov in prekletstvo.
