Mehika, deseta najštevilnejša država na svetu in drugo največje gospodarstvo Latinske Amerike, bo prvič vodila ženska. Claudia Sheinbaum (61 let) iz leve stranke Moreno je v nedeljo zanesljivo zmagala z 59 odstotki glasov pred glavno protikandidatko, Xochitl Galvez s koreninami staroselcev iz konservativne stranke PAN, ki je dobila 28 odstotkov. Zaloge za zmago je imela torej res veliko, ker imajo v Mehiki samo en krog volitev.
Sheinbaumova bo vodenje Mehike prevzela oktobra od Andresa Manuela Lopeza Obradorja, ki je njen dolgoletni politični mentor in zaščitnik. Na čelu države je bil od leta 2018, kandidirati pa ni smel več, saj mehiška ustava dovoljuje le en šestletni predsedniški mandat ali sexenio, kot mu rečejo.
Finančna dilema
»Obljubljam, da se vam ne bom izneverila,« je v prvem odzivu dejala Sheinbaumova, s čimer je mislila tudi na predvolilne obljube, da bo nadaljevala socialne politike Lopeza Obradorja. Ta je večino mandata zelo pazil na vzdržnost javnih financ, zadnje leto pa odprl državni mošnjiček ter okrepil programe socialne zaščite za revne ter vlagal v infrastrukturo za končanje velikih projektov. Zato je primanjkljaj skočil s prejšnjih 4,3 odstotka BDP na 5,9 odstotka, kar je največ v zadnjih štiridesetih letih. Sheinbaumova se bo tako morala odločiti, ali bo vendarle zmanjšala javno porabo ali pa tvegala s slabšo kreditno oceno države.
Pomembno pri tem je tudi, ali bo na njene politike poskušal vplivati Lopez Obrador, ki je znan po trmoglavosti. Sam pravi, da se ne bo vmešaval in da se z oktobrom umika na svoj ranč ter da bo naredil križ čez politiko. »Nikomur nočem biti svetovalec. Ne bom imel nobenih odnosov s politiki. Ne bom niti govoril o politiki,« je dejal lani.
V skupini, ki je dobila Nobelovo nagrado
Sheinbaumova ima sicer izredno pestro kariero, ki jo je začela kot znanstvenica. Leta 1995 je doktorirala iz fizike, doktorsko disertacijo pa pripravljala na kalifornijski univerzi in tudi zato tekoče govori angleško. Leta 1999 je prejela mehiško nagrado za najboljšo mlado raziskovalko v tehničnih inovacijah in inženiringu, leta 2007 pa se je pridružila Medvladnemu odboru za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem OZN.
Sodelovala je pri vprašanjih energetike in industrije. Tistega leta je odbor dobil Nobelovo nagrado za mir, skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Gorom, in sicer za širjenje zavedanja o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek, ter potrebnih ukrepih.
Na področju okolja je bila že dolgo dejavna tudi v politiki. Leta 2015 je postala županja Tlalpana, največje občine Ciudada de Mexica, leta 2018 pa županja vse prestolnice, ki šteje devet milijonov prebivalcev, z okolico pa več kot 21 milijonov. V petletnem mandatu je več kot prepolovila število umorov, kar bo zdaj poskusila razširiti na vso državo, ki ima velike težave z narkokarteli.
V Ciudadu de Mexicu se je lotila tudi zmanjševanja onesnaženja, izboljšav transporta, tudi z gradnjo 200 kilometrov kolesarskih stez, uvedla mnoge nove športne, kulturne in izobraževalne programe za mlade ter dala odstraniti kip Krištofa Kolumba, kar je pojasnila s procesom dekolonizacije.
Claudia Sheinbaum je Judinja. Stari starši po očetovi strani so prišli iz Litve, po materini so pred nacisti zbežali iz Bolgarije. Sicer pravi, da je bolj sekularna Judinja, saj ne sledi judovski religiji. Časnik Times of Israel pa je dodal, da je ena zelo redkih Judov, ki so vodili kakšno državo razen Izraela, in da bo verjetno sploh prva na čelu kakšne države z več kot 50 milijoni prebivalcev.
