Uporniki, ki jih podpira Iran, so prevzeli odgovornost za sobotni napad, že tretji na isto letališče v enem tednu, a je bil ta precej bolj krvav. Umrlo je najmanj 12 ljudi, več kot 300 pa ranjenih. Med ubitimi so državljani Savdske Arabije, Palestine, Egipta, Sudana, Sirije in ZDA. Poškodovane so s helikopterji prepeljali v bolnišnice, mnoge tudi v kritičnem stanju. Napad je še zaostril več kot desetletje trajajoči konflikt in znova odprl vprašanje, ali bi se vojna v Jemnu lahko razširila v še obsežnejši regionalni spopad. Kdo so hutijevci in kakšni so njihovi cilji?
Kdo so hutijevci?
Hutijevci so oboroženo politično in versko gibanje, ki je nastalo v 90. letih prejšnjega stoletja na severu Jemna. Pripadajo zaidijski veji šiitskega islama, njihovo uradno ime pa je Ansar Allah, kar pomeni Božji pomočniki. Gibanje je dobilo ime po družini Huti, iz katere izvirajo njegovi ustanovitelji. Danes ga vodi Abdul Malik Al Huti.
Hutijevci so se iz lokalnega verskega gibanja postopoma razvili v močno vojaško organizacijo. Nasprotujejo ameriškemu in izraelskemu vplivu na Bližnjem vzhodu, politično in vojaško pa jih podpira Iran.
So del tako imenovane osi odpora, neformalne mreže skupin, ki jih podpira Teheran. Med njenimi najpomembnejšimi člani sta tudi libanonski Hezbolah in palestinski Hamas.
Obvladujejo območja, na katerih živi večina Jemencev
Hutijevci so leta 2014 zavzeli jemensko prestolnico Sano. Njihovo nadaljnje napredovanje je naslednje leto privedlo do mednarodne vojaške intervencije. Kljub večletnim bombardiranjem in spopadom so obdržali nadzor nad velikim delom severnega in zahodnega Jemna.
Po ocenah nadzorujejo približno četrtino do tretjino ozemlja države, vendar na teh območjih živi večina jemenskega prebivalstva. Po nekaterih ocenah gre za od 70 do 80 odstotkov prebivalcev. Mednarodno priznana jemenska vlada obvladuje druge dele države, pri čemer jo podpirajo Savdska Arabija in njene zaveznice. Jemen je zaradi dolgoletne vojne politično in ozemeljsko razdeljen.
Zakaj se bojujejo proti Savdski Arabiji?
V ozadju konflikta je tudi dolgoletno rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom, dvema regionalnima silama, ki tekmujeta za politični in vojaški vpliv na Bližnjem vzhodu.
Savdska Arabija, kjer prevladuje sunitski islam, ki je največja veja islama, se je bala, da bi hutijevci prevzeli nadzor nad celotnim sosednjim Jemnom in državo tesneje povezali z Iranom. Zato je leta 2015 oblikovala koalicijo arabskih držav, ki je ob ameriški podpori vojaško posredovala v podporo mednarodno priznani jemenski vladi.
Savdske sile so več let bombardirale položaje hutijevcev, uporniki pa so odgovarjali z raketnimi napadi in brezpilotnimi letalniki na savdska mesta, letališča in naftno infrastrukturo. Kljub veliki vojaški premoči Savdski Arabiji hutijevcev ni uspelo poraziti ali jih izriniti z večine ozemelj, ki so jih zavzeli.
Vojna je obenem povzročila eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Milijoni Jemencev so ostali brez zanesljivega dostopa do hrane, zdravstvene oskrbe in osnovnih življenjskih potrebščin.
Zakaj se je konflikt znova zaostril?
Aprila 2022 so ob posredovanju Združenih narodov sklenili premirje, ki je občutno zmanjšalo intenzivnost spopadov. Čeprav ga formalno niso trajno podaljšali, se je obdobje relativnega zatišja nadaljevalo tudi po njegovem izteku. Razmere so se začele znova zaostrovati po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 in začetku vojne v Gazi.
Hutijevci so začeli izstreljevati rakete in brezpilotne letalnike proti Izraelu ter napadati ladje v Rdečem morju. Trdili so, da s tem izražajo podporo Palestincem.
Nova pomembna prelomnica naj bi se zgodila julija letos, ko so 20. julija razglasili pomorsko blokado Savdske Arabije. Napovedali so, da savdskim ladjam ne bodo dovolili plovbe skozi strateško pomembno ožino Bab al Mandab. Svoje ravnanje so utemeljili z dolgoletno savdsko blokado Jemna in napadi na letališče v Sani. Savdska Arabija je njihove obtožbe zavrnila in napovedala odločen odgovor.
Novi napadi in velika savdska ofenziva
Septembra naj bi hutijevci v nenadni ofenzivi zavzeli dodatna območja ob obali Rdečega morja, kar je spodbudilo novo savdsko vojaško operacijo. V začetku oktobra je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije sprožila obsežne zračne napade na položaje hutijevcev. Med tarčami naj bi bili cilji v prestolnici Sani in vzdolž obale. V kopenski ofenzivi so sodelovale tudi sile, zveste mednarodno priznani jemenski vladi, ob podpori regionalnih zaveznic. Hutijevci so odgovorili z napadi na savdsko infrastrukturo, vključno z letališči, pristanišči in naftnimi objekti.
Zakaj je konflikt nevaren za ves svet?
Spopadi niso omejeni zgolj na Jemen in Savdsko Arabijo. Hutijevci nadzorujejo območja v bližini ožine Bab al Mandab, enega najpomembnejših pomorskih prehodov na svetu. Ta povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom. Po tej poti plujejo trgovske ladje in tankerji, ki povezujejo Azijo z Evropo prek Sueškega prekopa. Napadi na ladijski promet ali zaprtje ožine bi lahko močno prizadeli mednarodno trgovino, zvišali stroške prevoza in dodatno podražili nafto.
Razmere dodatno zapleta iranska podpora hutijevcem, medtem ko je Savdska Arabija ena najpomembnejših ameriških zaveznic na Bližnjem vzhodu.
Po sobotnem napadu na Riad, v katerem je umrl tudi ameriški državljan, Washington razmišlja o morebitnem vojaškem odgovoru. Tako obstaja nevarnost, da bi se dolgoletna vojna v Jemnu razvila v še obsežnejši konflikt, v katerega bi se neposredno vključile regionalne in svetovne sile.
