Kompleks Royal Mint Court je skoraj svoja četrt. Zgrajen je bil leta 1348 in se razteza na dveh hektarjih prestižnega dela Londona, zelo blizu finančnega srca prestolnice, ki mu pravijo City of London. Najprej je bil znan kot Eastminster, cisterjanski samostan. Kasneje se je tam naselila kraljeva vojna mornarica. Potem je bil orjaško skladišče tobačne industrije, od leta 1809 do 1967 pa sedež kraljeve kovačnice denarja. Po preselitvi kovačnice so Royal Mint Court, kjer je bilo tudi sto stanovanj, ki jih je začasno najela kraljeva družina (lastništvo nepremičnin in posesti na Otoku je nekaj zelo zapletenega) oziroma pokojna kraljica Elizabeta II., ki je bila »uradna« stanodajalka, hoteli spremeniti v pisarniško-trgovinsko-zabaviščni center. To so pristojni odobrili leta 2016, a se dve leti ni zgodilo nič. Leta 2018 pa je kitajska vlada kupila prestižno nepremičnino za 255 milijonov funtov, kar bi v današnjih evrih naneslo skoraj 300 milijonov. Zdaj Kitajska že sedem let čaka na dovoljenje britanske vlade, da tam odpre svojo največjo ambasado na evropskih tleh.
Varnostni pomisleki
O tem naj bi od julija lani, ko so se na oblast po štirinajstih letih vrnili laburisti, odločala namestnica premierja Keira Starmerja Angela Raynor. Prejšnja konservativna vlada je leta 2022 zavrnila tedanji načrt za gradnjo ambasade zaradi »varnostnih razlogov« oziroma bojazni, da bo postala največji kitajski opazovalno-prisluškovalni center v Evropi. Proti so se postavili različni aktivisti, med njimi priseljenci iz Hongkonga, lokalni prebivalci in nemalo politikov.
Kitajska vlada bi rada tam zgradila ne samo novo ambasado, ampak tudi stanovanja za svojih 200 uslužbencev, kulturni center in druge javnosti neznane »objekte«. Poslancem britanskega parlamenta so pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami sporočili, da ima pristojna inšpektorica, ki je preučila »načrte za kitajsko mega ambasado v Londonu«, pomisleke glede britanske varnosti, a je odločitev prepustila vladi, ki naj bi odločitev sporočila najkasneje 9. septembra. Do takrat ne poročilo inšpektorice ne njeni nasveti vladi ne bodo, vsaj uradno, javno znani.
Blizu kritične infrastrukture
Glavna skrb varnostnih izvedencev je, kako blizu ključnih podatkovnih in komunikacijskih centrov Londona je Royal Mint Cour. Ta skrb je tesno povezana z dolgoletnimi bojaznimi, da se Kitajska vmešava v britanske notranje zadeve vsepovsod, kjer lahko vohuni, in da celo prek britanskih policijskih postaj ustrahuje kitajske politične oporečnike, ki živijo na Otoku.
