Dan prej je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer označil nadzor Pekinga nad izvozom redkih zemelj za "pridobivanje oblasti nad svetovno dobavno verigo".
Napetosti v trgovinskem sporu med dvema največjima gospodarstvoma na svetu so se od prejšnjega tedna znova znatno povečale. "Če bodo nekateri v kitajski vladi poskušali upočasniti svetovni gospodarski zagon z nezadovoljivimi ukrepi in gospodarsko prisilo, bo najbolj trpelo kitajsko gospodarstvo," je v sredo v Washingtonu dejal ameriški finančni minister Scott Bessent. Kot je ponazoril, gre za primer "Kitajska proti svetu".
Peking je razširitev nadzora nad izvozom surovin tudi na redke zemlje napovedal pred dnevi. Podjetja bodo tako potrebovala dovoljenje za izvoz 12 od 17 surovin, pomembnih za industrijo. Ukrep naj bi začel veljati novembra ali decembra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval z grožnjo, da bo 1. novembra uvedel dodatne 100-odstotne carine na uvoz iz Kitajske in da bo še zaostril nadzor nad izvozom programske opreme v Ljudsko republiko. Peking je odgovoril z morebitno uvedbo protiukrepov.
Potem ko je Trump v sredo povedal, da mu je indijski premier Narendra Modi obljubil, da bo New Delhi prenehal kupovati rusko nafto, ter da bo v to prepričal tudi Kitajsko, so danes v Pekingu zatrdili, da so njihovi nakupi ruske nafte "legitimni". Indija medtem ni niti potrdila niti zanikala, da spreminja svojo politiko, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Ravnanje ZDA je tipičen primer enostranskega ustrahovanja in gospodarske prisile," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian. Če bodo interesi Kitajske oškodovani, bo "sprejela odločne protiukrepe in odločno varovala svojo suverenost", je opozoril.
