Takaičijeva je minuli teden v parlamentarnem odboru dejala, da bi napad Kitajske na Tajvan lahko predstavljal grožnjo preživetju Japonske in bi lahko pripeljal do tega, da bi Tokio uveljavil svojo pravico do samoobrambe, in se pri tem sklicevala na japonsko tiskovno agencijo Kjodo.
Kitajsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so bile njene izjave odkrito provokativne in izredno nevarne. »Tajvan je del Kitajske, tajvansko vprašanje pa je nedotakljiva rdeča črta,« so poudarili.
Oblasti v Pekingu so zaradi izjav premierke na pogovor poklicale japonskega veleposlanika in ob tem zahtevale, da Takaičijeva umakne svoje izjave, ki so na Kitajskem povzročile precej negativnih odzivov in ostrih kritik, tudi v diplomatskih krogih.
Tajvan, otok s približno 23 milijoni prebivalcev, je bil od leta 1895 do 1945 japonska kolonija, od konca državljanske vojne leta 1949 pa deluje neodvisno od kitajske celine kot samoupravni otok z demokratičnim sistemom. Kitajska medtem vidi Tajvan kot del svojega ozemlja in je v okviru politike ene Kitajske, ki jo spoštuje večina držav po svetu, večkrat napovedala prevzem nadzora nad njim – po potrebi tudi s silo.
V luči tega Peking že dolgo krepi vojaški pritisk na otok in v njegovi okolici redno izvaja vojaške vaje. Tajpej pa v odziv krepi svojo obrambo, med drugim tudi s tesnejšim povezovanjem z ZDA in njihovimi zaveznicami v regiji.
Tajvansko zunanje ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo, da so v ZDA odobrili prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev. Gre za prvi tovrstni posel, odkar se je v Belo hišo januarja vrnil predsednik Donald Trump.
Kitajska se je na napoved ostro odzvala. »Prodaja orožja Tajvanu s strani ZDA resno krši načelo ene Kitajske. Zelo smo nezadovoljni in temu odločno nasprotujemo,« je po navedbah AFP dejal predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian.
