Kitajski statistični urad je po več kot šestih desetletjih poročil o rasti prebivalstva prvič naznanil, da se število ljudi v najbolj poseljeni državi sveta zmanjšuje. Število rojstev se zmanjšuje že šesto leto zapored, a lani je bilo prvič umrlih več od novorojenih. Razlika med novorojenimi in umrlimi je bila kar 850.000.
Čeprav so na Kitajskem poskušali trend manjšega in zdaj že negativnega naravnega prirasta relativizirati z navedbami, da je ponudba na trgu delovne sile še vedno večja od povpraševanja, pa se bo tektonski premik v demografski strukturi prebivalstva nadaljeval. Za Kitajsko, ki bo sicer kot najmočnejša gospodarska sila sveta prehitela ZDA najkasneje do polovice prihodnjega desetletja, bodo demografske spremembe velik izziv za ohranjanje stabilne gospodarske rasti in položaja globalne gonilne sile. Še letos bo Indija Kitajsko prehitela na prvem mestu po številu prebivalcev.
Po stopinjah Japonske
in Južne Koreje
Sprememba v trendu krčenja prebivalstva se je zgodila lani. Prvič od začetka meritev je število rojstev padlo pod deset milijonov. Ob vse manjši populaciji žensk v rodnem obdobju (na Kitajskem je to po uradni definiciji med 25. in 35. letom) se je rodilo 9,56 milijona otrok, kar pomeni 6,77 otroka na 1000 prebivalcev. Trendov upadanja rodnosti in večanja deleža starejšega prebivalstva po ocenah demografov ne bo mogoče spremeniti. Kitajska v teh demografskih trendih v jugovzhodni Aziji ni osamljena. Z enakimi težavami se soočajo na Japonskem in v Južni Koreji.
Oblasti so začetek krčenja populacije sicer pričakovale šele čez deset let, na neizbežen preobrat pa so se pripravljale že dlje časa. Pred sedmimi leti so začele popuščati pri strogih pravilih politike enega otroka, ki so jo uvedli leta 1980 in katere cilj je bil zagotoviti večjo gospodarsko rast in višji življenjski standard v času prehoda iz kmetijske v industrijsko državo. Dva otroka so oblasti spet dovolile vsem parom imeti šele leta 2015, leta 2021 pa so število dovoljenih otrok na par povečali na tri in umaknili vse kazni za nespoštovanje pravil. Toda bilo je prepozno.
Primanjkuje žensk
Kitajska je nazadnje spodbujala prebivalstvo k čim večjemu številu otrok v času vladavine Maa Cetunga (1949–1976), ko je oblast potrebovala čim več delovne sile za uresničevanje gospodarsko-razvojne politike velikega skoka. Po Maovi smrti se je to spremenilo. S politiko preprečevanja velikega števila rojstev so državi zagotovili strmo gospodarsko rast in mesto gonilne sile globalizacije, vendar si je nakopala dolgoročnejše težave. Po ocenah Združenih narodov se bo število Kitajcev do leta 2050 zmanjšalo za skoraj 110 milijonov, vse manj bo tudi delovno aktivnega prebivalstva glede na naraščajoči delež starejših od 65 let.
Nekatere kitajske province so parom začele ponujati spodbude, da bi imeli čim več otrok, a se tudi zaradi gospodarske negotovosti ti neradi odločajo za velike družine. Ker se je v času omejevanja rojstev tudi zaradi tradicionalističnega prepričanja, da so dečki bolj dobrodošli kot deklice, veliko žensk ob napovedi rojstva deklice odločalo za splav, na Kitajskem primanjkuje žensk. Oblasti zdaj tudi pri vprašanjih splava načrtujejo preobrat – omejiti nameravajo število splavov iz nemedicinskih razlogov. Vse od zadnjega partijskega kongresa je tudi za kitajskega predsednika Xi Jinpinga povečanje rodnosti postalo nacionalna prioriteta.
