Katera država ima po svetu največ diplomatskih in drugih predstavništev? Kitajska. Ima jih 274, od tega 173 veleposlaništev in 91 konzulatov. Več kot 200 predstavništev ima le enajst držav, več kot 100 veleposlaništev pa le trinajst držav. ZDA so po številu predstavništev in veleposlaništev na drugem mestu, z 271 predstavništvi in 168 veleposlaništvi. Po številu veleposlaništev je na tretjem mestu Francija (158), sledijo ji Britanija (156), Japonska (152), Nemčija (148), Turčija (145), Rusija (143), Indija (142), Brazilija (135), Italija (124), Španija in Južna Koreja (114). Slovenija je na 49. mestu s 43 veleposlaništvi. Evropska unija jih ima po svetu 132.
V diplomatskem svetu je bilo vedno veliko vohunov, predvsem med tako imenovanimi atašeji, posebno vojaškimi. To je eden od razlogov, zaradi katerih je novo kitajsko superveleposlaništvo v Londonu, ki naj bi zraslo na 20.000 kvadratnih metrih nekdanje kraljeve kovačnice (Royal Mint Court), kontroverzno. Poznavalci vohunskega sveta, lokalni prebivalci in kitajski oporečniki, ki živijo v Britaniji, se bojijo, da bo to tudi vohunski center, že zaradi idealne lokacije za vohunjenje in prisluškovanje. V neposredni bližini je namreč British Telecom z največjo otoško telefonsko centralo, ki je s tako imenovanimi optičnimi vlakni povezan z londonskim Cityjem, poslovno-finančnim srcem Londona, ta pa prenašajo ogromno zelo občutljivih podatkov. Kitajska vlada sicer trdi, da bi rada novo veleposlaništvo »v duhu pospeševanja razumevanja in prijateljstva« z Britanijo. Posest kraljeve kovačnice, ki so jo sezidali pred več dvema stoletjema in v njej od leta 1809 skovali za več kot 255 milijonov funtov novih kovancev, je Kitajska kupila leta 2018 za 255 milijonov funtov, kar v evrih zdaj nanese dobrih 290 milijonov evrov. Od leta 1975 je bila prazna. Veliko let se je govorilo o tem, da jo bodo preuredili v velik zabaviščni kompleks, a nikoli niso našli vlagatelja. Kitajska, ki ima že dolga leta veliko veleposlaništvo blizu bolj »turističnega« Regent's parka, je prošnjo in gradbeni načrt za postavitev novega, na posesti kraljeve kovačnice, prvič vložila leta 2022, pa jo je blokirala lokalna vlada v okrožju Tower Hamlets. Kitajska vlada ju je ponovno vložila julija 2024, takoj po zmagi laburistov na parlamentarnih volitvah. Obenem je kitajski predsednik Xi Jinping zmagovalca volitev, premierja Keira Starmerja prosil, naj osebno posreduje za odobritev prošnje.
»Sivi« deli novega veleposlaništva za vohunjenje
Avgusta lani je nova britanska vlada prevzela odločanje o novem kitajskem veleposlaništvu, a je tedanja Starmerjeva namestnica in ministrica za stanovanjske zadeve Angela Rayner odobritev odložila za nedoločen čas, ker so bili deli veleposlaništva v gradbenem načrtu »sivi«, posebej v kleteh. Njihova namembnost naj še ne bi bila določena. Protikitajski aktivisti na Otoku trdijo, da namerava vodstvo kitajske komunistične partije v teh prostorih nezakonito zapreti oporečnike, preden bi jih poslali nazaj na Kitajsko. Sprožili so množične proteste proti novemu veleposlaništvu, ker kitajska vlada, domnevno zaradi varnostnih razlogov, ni hotela povedati, kaj bo v teh »sivih« prostorih. Hongkonški izseljenci na Otoku trdijo, da bo veleposlaništvo postalo »središče za transnacionalno zatiranje kritikov kitajskega režima«. Ustanovitelj organizacije Hongkonžani v Britaniji Simon Cheng trdi, da ima Kitajska »nezakonite policijske postaje v tujini«, da bi utišala politične nasprotnike in jih celo prisilno vrnila na Kitajsko, in da bi odobritev gradnje novega veleposlaništva uzakonila to početje na britanskih tleh.
Novi minister za stanovanjske zadeve Steve Reed je konec oktobra sporočil, da vlada potrebuje še več časa za odločitev. Po novem pa naj bi Starmer 10. decembra prižgal zeleno luč novemu veleposlaništvu, za kar naj bi dobil blagoslov obeh varnostno-obveščevalnih agencij, MI5, ki deluje doma, in MI6, ki deluje v tujini. Tudi notranje in zunanje ministrstvo, ki šefujeta tema agencijama, naj ne bi več nasprotovala novemu kitajskemu superveleposlaništvu, v katerem bodo na 20.000 kvadratnih metrih tudi stanovanja za okoli 200 njegovih uslužbencev. Zakaj nenadna sprememba po večkratni zavrnitvi odobritve? Predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Britanija za usihajočo gospodarsko rast potrebuje tuje naložbe. Starmer naj bi konec januarja prvič kot premier obiskal Kitajsko, da bi utrdil ekonomske odnose z njo, kar je pogojevala tudi z odobritvijo novega veleposlaništva. Zanj naj bi se London odločil kljub v zadnjem času povečanim skrbem zaradi kitajskega vohunjenja. Vse države namreč vohunijo, a nobena nima po svetu toliko vohunov kot Kitajska, ki naj bi jih imela okoli 600.000, aktivnih in tako imenovanih spečih (vedno pripravljenih).
