Cilj včerajšnjega neformalnega vrha voditeljev Evropske unije v Bruslju je bil sedemindvajseterico popeljati na pot večje odpornosti, učinkovitosti in avtonomije na področju varnosti in obrambe. Željo po odločnejšem skupnem ukrepanju na obrambnem področju je v zadnjih letih spodbudila ruska invazija na Ukrajino, nazadnje pa tudi zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj članice Nata za obrambo namenijo 5 odstotkov BDP, pa čeprav so tudi ZDA od tega cilja oddaljene poldrugo odstotno točko.
Začetek vrha voditeljev EU je minil v znamenju ponovnih groženj Trumpa, da bo uvedel carine proti EU, potem ko jih je čez vikend napovedal proti Mehiki, Kanadi in Kitajski. Prepričan je namreč, da EU izkorišča ZDA, Amerika pa ima velik primanjkljaj v trgovanju s sedemindvajseterico, ker da Evropejci od Američanov nič ne kupujejo. Trump je govoril o 300 milijardah dolarjev trgovinskega primanjkljaja, vendar ta podatek ne drži. Po podatkih EU znaša ameriški primanjkljaj v blagovni menjavi slabih 156 milijard evrov.
Ne glede na dezinformacije ameriškega predsednika je ta včeraj dosegel zmago. Tik pred začetkom uveljavitve carin je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum s Trumpom sklenila dogovor o enomesečni preložitvi ukrepa. Zagotovila mu je namreč, da bodo na mejo z ZDA poslali 10.000 dodatnih pripadnikov nacionalne garde, ki bodo poskušali zajeziti dotok nezakonitih migrantov in droge fentanil v ZDA. Po besedah Sheinbaumove sporazum vključuje tudi zavezo ZDA, da bodo ukrepale proti tihotapljenju zmogljivejšega strelnega orožja v Mehiko.
Zavedanje medsebojne povezanosti
Dogovor med ZDA in Mehiko je pokazal, da Trump carine izkorišča kot pogajalsko taktiko za doseganje drugih ciljev. Evropski voditelji so v odzivih na grozečo trgovinsko vojno nihali med pripravljenostjo na pogovore, pozivi k sodelovanju in napovedmi povračilnih ukrepov. Ker je Evropa močan gospodarski subjekt, se lahko ustrezno odzove, je ocenjeval nemški kancler Olaf Scholz, a je kot prvi cilj navedel dogovarjanje s Trumpom. »Od menjave blaga in storitev imajo koristi tako ZDA kot Evropa. Če bo carinska politika to oteževala, bo to slabo za ZDA in Evropo,« je menil Scholz.
Da bo treba ukrepati, če bo Evropa tarča carin, so ocenjevali tudi številni drugi premierji. Slovenski premier Robert Golob je povedal, da se evropska komisija na to pripravlja, ob tem pa izpostavil, da je edini možni odgovor na ameriške carine enoten odgovor EU. »Slovenija bo seveda podpirala skupne rešitve,« je zagotovil Golob. Željo po sodelovanju z ZDA je izražalo več predsednikov vlad in opozarjalo, da bi se v primeru trgovinske vojne med ZDA in EU najbolj veselila Kitajska. Luksemburški premier Luc Frieden pa je bil med tistimi, ki bi ZDA odločno sporočili, naj dobro premislijo: »Nič šibkejši nismo od ZDA. Če nekdo želi trgovinsko vojno, potem jo bo dobil.«
Kako bi financirali več obrambe?
Srečanje v Bruslju je bilo sicer namenjeno konkretizaciji evropskih načrtov na obrambnem področju, da bi EU postala vplivnejši dejavnik. Cilj izboljšanja skupnih nabav in obrambnih kapacitet članic EU je dobro znan. Samo za vlaganja v protizračno obrambo in varovanje vzhodnih meja pa bo po ocenah evropske komisije v naslednjih desetih letih potrebnih 500 milijard evrov. Vprašanje je, kje jih bodo dobili. Včerajšnja razprava je bila namenjena tudi vprašanju, kaj bodo prioritete evropske obrambe in kako okrepiti obstoječa partnerstva. Vse to naj bi v novi beli knjigi o evropski obrambi tudi na osnovi včerajšnje razprave v naslednjih mesecih konkretizirala evropska komisija.
Evropska unija si tesnega sodelovanja z ZDA, pa čeprav Donald Trump pritiska na evropske članice z zahtevami po povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Prav tako se želi EU pri obrambnih vprašanjih bolje usklajevati z Veliko Britanijo, zaradi česar se je delovne večerje z voditelji včeraj udeležil tudi britanski premier Keir Starmer, skupaj z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Pri vprašanju financiranja se zaradi pričakovanih obsežnih investicij v obrambni sektor pojavljajo zamisli o skupnem zadolževanju po vzoru postkovidnega, ko so z načrtom za okrevanje pomagali načetemu evropskemu gospodarstvu. Toda temu denimo nasprotuje javnofinančno zadržana Nemčija. Zato se nakazuje druga možnost, namreč da bi pri financiranju sodelovala Evropska investicijska banka. To podpira tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pravi, da je treba kupovati evropsko orožje. Do te možnosti financiranja pa je bil zadržan premier Golob, ki pravi, da je bila EIB prvenstveno ustanovljena za pomoč gospodarstvu.
