Včeraj se je v Šarm El Šejku, egiptovskem letovišču na jugu Sinaja, začel COP27, 27. svetovna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, na kateri bo več kot 40.000 udeležencev vse do 18. novembra poskušalo dati nov zagon boju proti segrevanju ozračja, ki smo mu priča tudi ob visokih temperaturah oktobra in prve dni novembra. Konference se udeležuje tudi 120 voditeljev držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor (ki bo v prvem tednu vodil slovensko delegacijo, potem jo bo minister za okolje Uroš Brežan), ameriški predsednik Joe Biden (ki bo prišel samo 11. novembra), francoski predsednik Emmanuel Macron, zmagovalec nedavnih predsedniških volitev v Braziliji Luiz Inacio Lula da Silva (ki obljublja zaščito amazonskega gozda, pljuč sveta), novi britanski premier Rishi Sunak (čeprav okolje ni njegova prioriteta, saj hoče črpati nafto) in nemški kancler Olaf Scholz. Vsekakor je zelo pomembno, da se bodo v Šarm El Šejku predstavniki civilne družbe in okoljevarstvenih nevladnih organizacij lahko pogovarjali s pomembnimi voditelji držav.
Neizpolnjena obljuba
Glavna tema COP27 je pomoč bogatih držav revnim, ki bi morale od bogatih vsako leto dobiti 100 milijard dolarjev (evrov), a ta obljuba ostaja neizpolnjena. Zdaj pa revne države predvsem zaradi vse več suš in poplav potrebujejo še več denarja. »Uspeh COP27 je odvisen od tega, ali bomo dosegli dogovor o tem financiranju,« je dejal Munir Akram, veleposlanik Pakistana pri ZN in predsednik G77, koalicije, v kateri sodeluje 134 držav v razvoju in nerazvitih držav. Ta revni del sveta je najbolj prizadet zaradi podnebnih sprememb, čeprav je najmanj odgovoren za njih.
Med posledice podnebnih sprememb bi lahko šteli tudi letošnje poplave biblijskih razsežnosti v Pakistanu s 1700 mrtvimi in več milijoni ljudi brez strehe nad glavo, prav tako v Nigeriji. Vročina in suše pa so hudo prizadele zlasti afriški rog, kjer ljudje zato umirajo od lakote, ter Kitajsko in Evropo, kjer je ogenj uničil gozdove na površini, veliki za tretjino Slovenije. Sicer so v Sloveniji letos divjali najhujši gozdni požari doslej. Lani je huda vročina z gozdnimi požari močno prizadela celo zahod Kanade in Sibirijo, smrtonosne poplave pa so bile zlasti v Nemčiji, Indiji in na Kitajskem.
Xi Jinpinga ne bo na konferenco
Ena od pomanjkljivosti konference COP27 je, da na njej ne sodeluje kitajski voditelj Xi Jinping, čeprav Kitajska danes povzroča daleč največ emisij toplogrednih plinov. Na drugem mestu so ZDA, na tretjem pa Indija. A glede emisij na prebivalca so pred Kitajsko in Indijo zahodne države. EU emisije zmanjšuje že od leta 1990, Kitajski naj bi to uspelo leta 2025.
Druga pomanjkljivost COP27 je, da je letos zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic boj proti podnebnim spremembam potisnjen v ozadje. Marsikje, tudi v Nemčiji, se z energetsko krizo ne bo mogoče uspešno spoprijeti brez opiranja na premog. Zastavlja se vprašanje, kako na sprejemljiv način proizvesti elektriko. A za večino ljudi je pomembna cena, saj jih ne zanima, kaj bo konec 21. stoletja, ampak kaj bo konec meseca, ko jim zmanjkuje denarja.
Udeleženci COP27 se bodo morali soočiti predvsem z dejstvom, da v zadnjih letih emisij niso zmanjšali v tolikšnem obsegu, da bi bilo mogoče leta 2100 doseči največ za 2 stopinji povečano temperaturo, glede na predindustrijsko dobo, kar je bil minimalni cilj pariškega podnebnega dogovora iz leta 2015.
