Tako se glasi najnovejše skupno stališče evropske velike trojke, ki je bila sprva, po sobotnem izraelsko-ameriškem napadu na Iran, ki so ga neprikrito spodbujali tudi Savdijci, precej bolj previdna in zadržana. Spremembo stališča Berlina, Pariza in Londona naj bi prinesla »zgroženost nad nesorazmernimi raketnimi napadi Irana na države v regiji, vključno s tistimi, ki niso sodelovale pri prvotnih ameriških in izraelskih vojaških operacijah. Tarče iranskih nepremišljenih napadov so naše tesne zaveznice. Z njimi ogrožajo naše vojaško osebje ter civiliste po celotni regiji.« Tako je v skupni izjavi napisala velika trojka.
V njej je tudi pozvala Iran, »naj nemudoma ustavi te nepremišljene napade. Sprejeli bomo ukrepe za obrambo naših interesov in interesov naših zaveznikov v regiji, morebiti z omogočanjem potrebnega in sorazmernega obrambnega delovanja za uničenje iranskih zmogljivosti za izstreljevanje raket in dronov pri njihovem viru,« je zapisano v izjavi. Tu je tudi sporočilo vsem, posebno Donaldu Trumpu: »Dogovorili smo se, da bomo o tem vprašanju sodelovali z ZDA in zavezniki v regiji.«
Osebni pritiski na Starmerja
V največji meri je to prilagoditev stališča evropske velike trojke Trumpovemu okusu, posebej na Downing Streetu 10 v Londonu, prinesel pritisk ZDA oziroma Trumpa osebno na britanskega premierja Keira Starmerja, ki se je zelo hitro premislil glede ameriške zahteve po uporabi britanskih vojaških oporišč za »obrambne napade na iranska raketna oporišča«. Sprva tega ni dovolil, manj kot 24 ur kasneje pa je v posneti izjavi temu prižgal zeleno luč. Britanski premier je poudaril, da bodo ZDA uporabile britanska oporišča za »poseben in omejen obrambni namen – uničenje iranskih raket pri viru«. Poudaril je tudi, da je bila podlaga za odločitev o sprejetju ameriške prošnje »kolektivna samoobramba zaveznikov in zaščita britanskih življenj«. Dodal je, da je ta odločitev britanske vlade v skladu z mednarodnim pravom in nasvetom vladnih pravnikov.
Starmer pogosto zveni kot pravnik, in ne premier, kar ni naključje. Dlje kot politik je bil pravnik in dlje kot premier britanski državni tožilec. Preden se je odločil za politiko in veliko prej, preden so ga Britanci izvolili za premierja kot vodjo laburistične stranke, je kot pravnik nasprotoval britanskemu sodelovanju v iraški vojni.
Trump o britanski »zamudi«
Ameriški predsednik Donald Trump ni mogel molče prenesti uspeha svojega pritiska in je to izkoristil za ne ravno skrito kritiko premierja Starmerja, čeprav se ta na vseh področjih trudi, da se mu ne bi zameril in da se mu ne bi bilo treba odločati med Evropejci in ZDA. Trump je v intervjuju za britanski dnevnik Daily Telegraph govoril o britanski »zamudi« pri sprejemanju ameriške prošnje za uporabo britanskih vojaških oporišč za napade v Iranu. »Kaj takega se med našima državama verjetno ni zgodilo še nikoli. Zdi se, da je Starmerja skrbela zakonitost (te odobritve),« je dejal Trump.
Starmerjev predstavnik je zanikal, da si je premier premislil zaradi Trumpovega pritiska. Spremembo v stališču naj bi prinesel iranski napad na britanske interese. Natančneje, na oporišče britanskega vojnega letalstva RAF Akrotiri na Cipru, kar se je zgodilo v noči na ponedeljek. Škoda je bila sicer minimalna.
ZDA naj bi zahtevale in Britanija po novem ustregla uporabi oporišč britanskega vojnega letalstva RAF Fairford v Britaniji in na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu. Starmer je pod pritiski tudi doma, desna opozicija ga kritizira, da premalo pomaga ZDA in Izraelu, leva pa kritizira kakršno koli pomoč.
