Da so pogovori zelo težavni, se je vedelo že nekaj časa. Stranki sta zavračali stališča druge druge, veliko je bilo tudi prerekanj o razdelitvi ministrskih položajev – predvsem je bilo za Ljudsko stranko problematično vztrajanje svobodnjakov, da imajo v rokah finančno in notranje ministrstvo. Ljudska stranka je bila tudi pod velikim pritiskom od zunaj, naj odstopi od pogajanj. Če bi bila uspešna, bi namreč vlado v Avstriji prvič vodila skrajna desnica, s čimer bi padel tako imenovani požarni zid pred njenim vladanjem.
FPÖ je septembra zmagala na volitvah z 28,8 odstotka glasov. Van der Bellen je potem prekinil s tradicijo, da mandat za sestavo vlade dobi najmočnejša stranka, in ga podelil drugouvrščeni ljudski, ki je dobila 26,3 odstotka glasov. Ta je šla v koalicijske pogovore s socialdemokrati in stranko NEOS, a so propadla. Potem je mandat za sestavo vlade dobil vodja svobodnjakov Herbert Kickl.
Zdaj je mogoče, da Ljudska stranka in socialdemokrati še enkrat poskusijo s sestavo vlade. V nasprotnem so neizogibne predčasne volitve, pri čemer raziskave javnega mnenja kažejo, da bi se svobodnjaki na njih še okrepili.
