Pogovori o sestavi koalicijske vlade med svobodnjaško stranko (FPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP) so včeraj propadli. Svobodnjaki so o tem obvestili predsednika države Alexandra Van der Bellna in mu vrnili mandat.
Da so pogovori zelo težavni, se je vedelo že nekaj časa, čeprav sta si stranki relativno blizu pri priseljevanju, ki je eno najbolj izpostavljenih vprašanj. Toda na drugih področjih sta si bili očitno zelo daleč. Ljudska stranka je zahtevala koalicijski zapis podpore Evropski uniji in njenim načelom ter zavračanja tujega vpliva, kar je letelo na prorusko usmeritev svobodnjakov, ki pa tega niso hoteli storiti in so zahtevali, naj si Avstrija prizadeva za izjemo pri evropskih sankcijah proti Rusiji ter izpodbija nadrejenost sodišča EU. Veliko je bilo tudi prerekanj o razdelitvi ministrskih položajev. Ljudska stranka ni pristajala na zahteve svobodnjakov, da imajo v rokah finančno in notranje ministrstvo. ÖVP pa je bila tudi pod velikim pritiskom od zunaj, naj odstopi od pogajanj. Če bi bila uspešna, bi namreč vlado v Avstriji prvič vodila skrajna desnica, s čimer bi padel tako imenovani požarni zid pred njenim vladanjem.
Obema stranema je nekako žal
FPÖ je septembra zmagala na volitvah z 28,8 odstotka glasov. Van der Bellen je potem pretrgal s tradicijo, da mandat za sestavo vlade dobi najmočnejša stranka, in ga podelil drugouvrščeni ljudski stranki, ki je dobila 26,3 odstotka glasov. Ta je šla v koalicijske pogovore s socialdemokrati in liberalno stranko NEOS, a so propadla. Zaradi tega je s čela vlade in ljudske stranke odstopil Karl Nehammer. Premierski položaj je začasno prevzel zunanji minister Alexander Schallenberg, vodenje ÖVP pa Christian Stocker, ki je bil v nasprotju z Nehammerjem pripravljen poskusiti s svobodnjaki.
Njihov voditelj Herbert Kickl je potem od predsednika države dobil mandat za sestavo vlado, a mu očitno ni uspelo. »Žal se Herbert Kickl ni znal uspešno preleviti iz vloge vodje opozicije v vlogo vodje vlade. Svobodnjaška stranka je imela priložnost, da ima avstrijskega kanclerja. Toda Herbert Kickl je ni zgrabil,« je vodjo FPÖ zbodel Stocker. Kickl nasprotno trdi, da je ljudska stranka vztrajala pri razdelitvi resorjev, še preden bi razrešili druga odprta vprašanja v koalicijskih pogajanjih. »Čeprav smo ljudski stranki šli na roko pri mnogih vprašanjih, pogajanja na koncu niso bila uspešna, na našo veliko žalost,« je dejal.
Več možnosti, vse so zapletene
Zdaj je spet na potezi predsednik države, ki je včeraj dejal, da bo opravil nov krog posvetovanj s parlamentarnimi strankami. Ena od možnosti je, da bi ljudska stranka in socialdemokrati ter NEOS še enkrat poskusili s sestavo vlade. Stocker je že potrdil, da bodo o tej možnosti premislili, čeprav so bila lanska pogajanja zelo težavna, med voditelji treh strank pa veliko napetosti. Mogoča je tudi tehnična oziroma manjšinska vlada, ki bi jo imenoval Van der Bellen in bi si morala za vladanje zagotoviti ustrezno podporo v parlamentu, kar pa je manj verjetno. Pogovori med svobodnjaki in socialdemokrati pa niso realna možnost zaradi prevelikih programskih razlik.
Če ne uspe nobena od omenjenih možnosti, so neizogibne predčasne volitve, ki jih verjetno ne bi bilo pred mesecem majem, si jih pa ne želi nobena stranka razen morda svobodnjakov, pa tudi Van der Bellen ne. Raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da bi se FPÖ na njih še okrepila. »Poštena rešitev v nastalem položaju je hitra izvedba novih volitev,« je pomenljivo dejal generalni sekretar stranke Christian Hafenecker. Vprašanje pa je, ali bi po sedanji izkušnji ljudske stranke sploh še katera poskusila s svobodnjaki sestaviti vlado.
