Vojna v Iranu je razkrila krhkost sistema mednarodnega pomorskega transporta. Že sama grožnja iranskih napadov na trgovske ladje je bila dovolj, da so zavarovalnice odpovedale police za plovbo po Hormuški ožini. Če bi mina poškodovala ali uničila komercialno ladjo, bi se promet naftnih tankerjev še dodatno upočasnil, predvsem pa bi se podaljšalo obdobje upada prometa.
V regiji je trenutno več kot deset ameriških vojnih ladij. Prihajajo tudi nove. Njihova osnovna naloga je izvajanje blokade prometa v Perzijskem zalivu in na poti iz njega. Ob tem pa posadke izvajajo tudi lov na mine, pri čemer si pomagajo s helikopterji in podvodnimi droni.
Sizifovo delo
»Lov na mine je kot puljenje regrata na dvorišču, da bi naredili pot, po kateri lahko hodite, ne da bi stopili na katerega izmed njih,« je pojasnil Steven Wills, upokojeni mornariški častnik iz Centra za pomorsko strategijo pri Ligi ameriške mornarice. Dodal je, da je to podobno tudi košnji trave, saj lahko območje, ki je bilo očiščeno v enem dnevu, že naslednji dan zlahka ponovno minirajo majhne iranske ladje, zaradi česar se naloga lahko spremeni v sizifovo delo.
Ameriška mornarica do zdaj ni našla nobene iranske mine. Njena prednostna naloga pa je dokazati, da obstajajo varni prehodi. »Začeli smo z vzpostavitvijo novega prehoda in kmalu bomo to varno pot delili s pomorsko industrijo, da bi spodbudili prost pretok trgovine,« je konec tedna izjavil admiral Brad Cooper, poveljnik Centcoma.
Nedavna vojna simulacija, ki jo je izvedel Bryan Clark, upokojeni mornariški častnik z Inštituta Hudson, je pokazala, da bi se pomorske tranzitne poti lahko očistile v nekaj tednih z uporabo novih tehnologij z ameriških vojnih ladij. »Če območje ni minirano in želite le vzpostaviti varen prehod za ladje, bi to lahko trajalo le nekaj dni,« je dodal Clark.
Več vrst min
Iran ima sicer sposobnost polaganja več vrst min. Med njimi so takšne, ki ležijo na morskem dnu in se aktivirajo, ko ladja zapelje nadnje. Nekatere so z verigami zasidrane na dno in plavajo tik pod površjem, druge pa se premikajo z morskimi tokovi.
Ameriška tehnologija dronov bi lahko bila ključna prednost pri lovu na to orožje. Podvodni droni knifefish in kingfish, ki jih izstreljujejo z mornariških ladij, uporabljajo sonar za prepoznavanje naprav na dnu oceana ali tistih, ki plavajo blizu površja.
Wills meni, da »Centcom to počne že dovolj dolgo, da ima verjetno precej dober nabor kart morskega dna«. »Zato lahko tja pošljejo brezpilotni sistem, da razišče in sporoči: 'V redu, tole je videti drugače. Očitno se nekaj dogaja,'« je dodal.
Vojne je skoraj konec, okrepitve so na poti
V regijo medtem prihajajo nove ameriške ladje. Dve protiminski ladji razreda Avenger, USS Chief in USS Pioneer, sta v petek izpluli iz Singapurja in plujeta proti Bližnjemu vzhodu. V regijo bi se lahko kmalu vrnile tudi tri ladje za obalno bojevanje (LCS), ki so opremljene za lov na mine in so jih umaknili iz Zaliva tik pred prvimi napadi na Iran.
Amfibijska jurišna skupina Boxer z 2200 marinci je trenutno v Tihem oceanu in prav tako pluje proti Bližnjemu vzhodu. Z njihovim prihodom se bo skupno število marincev na morju v regiji povzpelo na skoraj 5000 oziroma na več kot 20 ladij. Vsi omenjeni premiki potekajo v času, ko predsednik Trump govori, da je vojna »zelo blizu konca«.