V ameriškem senatu so v nedeljo na široko odprli vrata končanju blokade financiranja zvezne vlade s kompromisom, na katerega je pristalo osem od štiridesetih demokratskih senatorjev. To pa je povzročilo glasna razhajanja v stranki.
Kompromisni predlog je na glasovanju pozno zvečer dobil šestdeset od stotih glasov, torej ravno še dovolj za premostitev obstrukcije, za kar je potrebna tripetinska večina. Za kompromis je ob osmih demokratih glasovalo 52 republikancev, eden pa je bil proti, tako kot tudi preostalih 39 demokratov.
Kompromis končuje najdaljše zaprtje dela zvezne vlade v zgodovini, ki je v ponedeljek trajalo 41. dan. In bo še kakšnega, saj mora senat sprejeti še končno verzijo osnutka zakona, tega mora potem potrditi še predstavniški dom in nato podpisati predsednik Donald Trump. Če se spet kje ne zalomi.
Obljuba o glasovanju
Republikanci so osem demokratov prepričali v kompromis z dogovorom, po katerem bodo, med drugim, dali decembra v kongresu na glasovanje predlog o podaljšanju davčnih olajšav za imetnike zdravstvenega zavarovanja v sistemu, ki mu po domače rečejo Obamacare. Davčne olajšave se iztečejo konec leta in dvajset milijonom Američanom grozi znatno povišanje premij. Kompromisni predlog tudi določa, da bo zvezna vlada ponovno zaposlila delavce, odpuščene v času zaprtja vlade, ter za nazaj plačala vsem, ki so ta čas delali brez plačila ali bili poslani domov na čakanje.
Predlog bo omogočil začasno financiranje zvezne vlade do 30. januarja letos. V tem času morajo sprejeti zakone o razporeditvi proračunskih sredstev. Kompromisni predlog tudi določa hitro sprejetje takšnih zakonov za nekatera področja, med njimi za kmetijstvo in vojne veterane.
Zastoj dela vlade je nastal, ker se je 1. oktobra začelo proračunsko leto, zakonov o razporeditvi proračunskih sredstev pa zaradi nesoglasij med strankama ni bilo. To sicer ne pomeni, da je delo vlade oziroma zveznih služb povsem obstalo, sploh nujne so delale naprej. Je pa bilo na čakanje napotenih 900.000 zveznih uslužbencev, 700.000 pa jih je delalo brez plačila. Med njimi so tudi kontrolorji letenja. Ker je bilo vse več njihovih izostankov, so se pojavile težave s kadri in zvezna uprava za letenje je ukazala krčenje števila letov, vse to ob bližanju najprometnejšega tedna v letu ob zahvalnem dnevu konec novembra. Zvezna vlada je tudi prekinila plačevanje bonov za hrano in tako naprej.
»Schumer naj odstopi«
V vodstvu demokratske stranke, predvsem v progresivnem krilu, niso skrivali jeze nad osmerico, ki se je podpisala pod kompromis. Stranka je namreč od republikancev ves čas zahtevala podaljšanje davčnih olajšav za premije v Obamacaru, ne zgolj glasovanje o tem vprašanju. To je bila osnovna zahteva za umik obstrukcije na proračunske zakone, ki zdaj torej ni izpolnjena.
Nekateri od senatorjev, ki so glasovali za kompromis, pa so dejali, da je bilo ves čas jasno, da republikanska stranka na to ne bo pristala, ker na to ne pristaja predsednik Donald Trump. Po njihovi oceni je najboljša pot ta, da stranka ob decembrskem glasovanju javnost zelo dobro seznani s tem, kdo je proti nižjim premijam. Z drugimi besedami: poskrbeti mora, da bodo volilci račun na kongresnih volitvah prihodnje leto izstavili republikancem.
Kako zaradi kompromisa vre med demokrati, kaže tudi javno izrečena zahteva demokratskega kongresnika Roja Khanne, naj vodja demokratov v senatu Chuck Schumer odstopi. »Če se ne zmorete boriti za ustavitev velikega povečanja zavarovalnih premij v zdravstvu za Američane, za kaj se boste sploh borili?« je rekel. Schumer se je sicer javno izrekel proti kompromisu, ni pa mu uspelo doseči strankarske enotnosti oziroma discipline. Proti kompromisu se je izrekel tudi vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries. Toda v predstavniškem domu obstrukcije ni in tesna republikanska večina lahko izglasuje, kar hoče, če je le enotna, v nasprotju z demokrati v senatu.
