Množicam spletnih vplivnežev, ki na družbenih omrežjih objavljajo svoja stališča, predstavljena kot dejstva, je odklenkalo. Vsaj na Kitajskem. Tamkajšnje oblasti so namreč sprejele strogo zakonodajo, ki določa, da bodo o zdravju, financah, pravu in izobraževanju lahko govorili zgolj tisti, ki imajo izobrazbo s teh področij.
Zakon, ki ga je pripravila Uprava za kibernetski prostor Kitajske (CAC) in ki velja od sobote, je del širše kampanje proti dezinformacijam in širjenju neresničnih vsebin na spletu.
Trditve bo treba podkrepiti z viri
Po novem bodo morali ustvarjalci, ki govorijo o zgoraj naštetih temah, pred objavo vsebine predložiti dokazila o usposobljenosti, na primer diplome, strokovne certifikate ali licence. Največje platforme, kot so douyin (različica tiktoka, ki je dostopna na Kitajskem), bilibili in weibo, bodo morale preverjati te podatke in zagotavljati, da so vsebine pravilno označene in da vključujejo navedbe citiranih virov.
CAC namreč zahteva, da ustvarjalci jasno navedejo, kdaj se njihove vsebine opirajo na raziskave in znanstvene študije, prav tako morajo označiti, če objave vključujejo elemente, ustvarjene z umetno inteligenco. Platforme pa morajo uporabnike tudi izobraževati o odgovorni rabi interneta in posledicah širjenja napačnih informacij.
Kitajska je zakon sprejela v času, ko postaja vse bolj očitno, kako veliko grožnjo predstavljajo dezinformacije. Slednje so doživele ogromen razmah v času koronavirusne pandemije, ko so številni nekompetentni in neizobraženi vplivneži objavljali vsebine o bolezni in zdravljenju. Mnogi so promovirali neučinkovita zdravila in širili proticepilno propagando, kar je zasejalo seme dvoma o varnosti cepiv nasploh.
Novi zakon tudi prepoveduje spletno oglaševanje zdravstvenih storitev, prehranskih dopolnil in dietnih izdelkov, saj vplivneži tovrstne izdelke pogosto vključujejo v objave, ki so navidezno izobraževalne. Platforme bodo morale vzpostaviti mehanizme za preprečevanje lažnih trditev in zavajajočih nasvetov, zlasti v vsebinah, ki lahko vplivajo na javno zdravje ali finančno varnost.
Kritike zaradi cenzure
Po oceni analitikov gre za najbolj celovit poskus do zdaj, da bi Kitajska formalno uredila delo vplivnežev. CAC poudarja, da namen ni omejevati ustvarjalnost, ampak zagotoviti, da »strokovno znanje delijo tisti, ki ga res imajo in ki lahko dajejo verodostojne nasvete«.
Novi zakon nekateri vidijo kot znak naraščajočega nadzora nad vplivneži, ki imajo na Kitajskem izjemen vpliv na javno mnenje. Zakon po navedbah kritikov sproža številna vprašanja: kdo določa, kaj pomeni strokovnost? Ali lahko takšna zakonodaja utiša neodvisne ustvarjalce, ki nimajo uradnih nazivov, a ponujajo drugačne poglede? In kje je meja med bojem proti dezinformacijam in omejevanjem svobode izražanja?
