Trump je ob srečanju s salvadorskim predsednikom Bukelejem o svoji želji, da bi v Salvador pošiljal tudi ameriške državljane, spregovoril tudi z novinarji. V Salvador je doslej deportiral osumljene pripadnike latinsko-ameriških tolp, ki jih je razglasil za teroristične organizacije.
"Nekaj bi naredil. Imajo dobre, trdne objekte in se ne igrajo," je Trump odgovoril na vprašanje, ali bo finančno podprl gradnjo dodatnih zaporov v Salvadorju, kamor želi izgnati še več priseljencev iz ZDA.
"Pravosodni ministrici Pam Bondi sem dejal, da ne vem, kakšni so točno zakoni, ki jih moramo vedno ubogati, ampak imamo tudi domače kriminalce, ki porivajo ljudi pod vlake podzemnih železnic, ki udarjajo starejše gospe po glavi s kiji za baseball in so popolne pošasti. Rad bi jih vključil v skupino za selitev iz države, ampak moramo pogledati zakone," je dejal Trump.
Trumpovi nočejo ukazati vrnitve, Bukele ne more vrniti "terorista"
ZDA so se sicer zaradi deportacije salvadorskega državljana Kilmarja Armanda Abrega Garcie, ki se je zgodila zaradi "administrativne napake," znašle v ustavni krizi. Vrhovno sodišče ZDA je Trumpovi vladi ukazalo, da mora omogočiti vrnitev napaki izgnanega, kar so člani vlade v ponedeljek javno zavrnili. Trump med pogovorom z novinarji in Bukelejem ni hotel naravnost odgovoriti na vprašanje o tem ali bodo vrnili Garcio, ampak je vprašanje preusmeril na člane svoje vlade.
Bondi je razložila, da je sodišče ukazalo le, da mora vlada omogočiti vrnitev, kar je po njenem mnenju to, da pošlje ponj letalo, če ga bo salvadorska vlada vrnila. Bukele je dejal, da ga ne namerava vrniti. Pred ameriškimi novinarji se je izgovarjal, da v ZDA ne more poslati nekoga, ki je označen za terorista.
To lahko doleti vsakega Američana
To je prvi primer odkritega kljubovanja Trumpove vlade odločitvi vrhovnega sodišča. Trumpovi kritiki pa medtem opozarjajo, da neukrepanje v primeru Abrega Garcie ob napovedi pošiljanja ameriških državljanov v salvadorske zapore že zelo močno spominja na poteze diktatrojev, ki so nad odločitvami sodišča. Trupova administracije se pri svojem ukrepanju sicer sklicuje, da ustavno sodišče nima pristojnosti določati ameriške zunanje politike.
"Administracija vztraja, da ima moč poslati oborožene državne agente, da nekoga poberejo z ulice in ga nato, brez trohice ustreznega pravnega postopka, deportirajo v gulag v tuji državi ter ga tam pustijo za vedno. Ključno pri tem je, da logika administracije pomeni, da bi lahko enako storila ameriškim državljanom – konec koncev, če je deportacija nekoga na podlagi zaščitnega ukaza v gulag brez kakršnegakoli zaslišanja 'zunanjepolitična' zadeva, v katero se nobeno sodišče ne sme vmešavati, potem državljanstvo prizadete osebe ni pomembno," opozarja revija Atlantic.
