Najprej pade v oči (in ušesa), kako zelo bolj prijateljska, iskrena, topla, sproščena, prijazna in javna je dobrodošlica nemškemu predsedniškemu paru med prvim obiskom najvišjega ranga (to je državniški obisk, pri katerem je gostitelj monarh) po 27 letih. Še posebej to velja, če ga primerjamo z nedavnim domnevno »zgodovinskim« obiskom (ker je bil njegov drugi obisk najvišjega ranga) predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki so ga tako rekoč skrivali pred Otočani zaradi varnosti in protestov. Čeprav naj bi Britanija in ZDA imele posebne odnose.
Nemškega predsednika ni bilo na takšnem obisku že vse od leta 1998, ko je bila gostiteljica tedanjega predsednika Romana Hercoga pokojna kraljica Elizabeta II. Tridnevnemu obisku predsednika Franka-Walterja Steinmeierja in prve dame Elke Büdenbender so dali pečat razkošni banket in govora (oba sta govorila v nemščini in angleščini) nemškega predsednika in britanskega kralja Karla III.
Šestmetrska jelka s 15.000 lučkami
Ker prenova Buckinghamske palače še ni končana, je bil banket v dvorani svetega Jurija na gradu Windsor, v katerem lahko za razkošno omizje posedejo 160 gostov. Zaradi orjaškega šest metrov visokega božičnega drevesa s kar 15.000 lučkami, ki je banket oplemenitil s prazničnim božičnim vzdušjem, jih je bilo osem manj: 152. Nemški predsednik je poudaril, da je bil kralj še pred kronanjem pred dvema letoma na prvem obisku v tujini ravno v Nemčiji, kar naj bi pokazalo, kako velik pomen obe državi pripisujeta medsebojnim odnosom. Tega, da bi Karel III. takrat moral obiskati najprej Francijo in potem Nemčijo in da so obisk v Franciji zaradi nemirov preložili, nihče ni omenjal.
V vsakem primeru so odnosi med Britanijo (kljub brexitski polomiji in zgodovini) ter Nemčijo precej boljši kot med Britanijo in ZDA pod Trumpom. Kralj je v svojem presenetljivo političnem govoru (monarhi naj bi politiko prepuščali premierjem in vladi in naj se ne bi vtikali vanjo) brez dlake na jeziku govoril o nujnosti, da se zahodni zavezniki postavijo za Ukrajino in proti ruski agresiji. Monarhovi govori so napisani po »nasvetih« vlade. Kralj je govoril o dolgi zgodovini kulturnih odnosov med državama pa tudi o »najbolj groznih posledicah konflikta«.
Govoril je tudi o velikih družbenih in političnih spremembah v desetletjih po padcu berlinskega zidu in dodal, da lahko takšne spremembe prinašajo nemir in strah. »Strah lahko vodi v jezo in zamere,« je dejal, ko je poudaril potrebo po obrambi vrednot »demokracije, svobode in vladavine prava«. Predsednik Steinmeier se je odzval rekoč, da sta Nemčija in Britanija z ramo ob rami pri podpiranju Ukrajine.
V govorih, posebej kraljevem, ni manjkalo tudi lahkotnih zabavnih tem. Steinmeier je navzoče spomnil, da je božično drevo nemška tradicija. V Britaniji se je po njegovem prvič pojavilo ravno v Windsorju, kamor ga je ukazala postaviti kraljica Charlotte, nemška žena britanskega kralja Jurija III. leta 1800. Kralj pa je požel veliko smeha, ko je omenil tradicionalno nogometno rivalstvo med državama. »Treba je priznati nekaj resnice v znanem opisu nogometa kot igre, kjer 11 ljudi igra proti 11 ljudem, na koncu pa Nemčija zmaga!« Ko je zelo hvalil nemško avtomobilsko industrijo, je dodal, da so vseeno kraljeve konjske kočije najučinkovitejša vozila z nizkimi emisijami.
Lady, ki je zaslovela kot supermodel
Najlepša na banketu je bila valižanska princesa Catherine, tudi zaradi pričeske in posebej ene od tiar kraljice Viktorije, posejane z diamanti in rubini, ki jo je oblikoval njen v Nemčiji rojen mož princ Albert. Triinštiridesetletna princesa naj nikoli prej ne bi bila videti tako »kraljevska«. Dvornim poznavalcem ne uide nobena malenkost. Laburistični premier, sir Keir Starmer, naj bi imel veliko srečo (ali posebno čast), ker je poleg njega na banketu sedela plavolasa lady Vaughn, veliko bolj znana kot nekdanji nemški supermodel. To je danes 55-letna slavna Nemka Claudia Schiffer. Lady je postala letos, ko je kralj njenega angleškega moža, to je filmar Matthew Vaughn, razglasil za sira, še enega viteza neobstoječega britanskega imperija.
