V Kijevu se prebivalci še naprej soočajo z nenapovedanimi izpadi električne energije, kar je po besedah ponudnika DTEK nujno za zagotovitev energije kritičnim uporabnikom – bolnišnicam, toplotnim postajam in črpalkam. V prestolnico, kjer je bilo poleti življenje relativno normalno glede na vojno stanje v državi, je zdaj prišla zima, mesto je tarča ruskih raketnih napadov in če je dan dober, imajo vsi uporabniki elektriko dvakrat na dan po dve do tri ure.
Zaradi tega so v Kijevu, tako kot drugod po Ukrajini, postavili ogrevana zatočišča z električno napeljavo, okoli tega pa se je v teh dneh odvil redko slišani javni spor med ukrajinskimi politiki. Predsednik Volodimir Zelenski je v rednem dnevnem nagovoru, čeprav si ves čas prizadeva ustvariti vtis narodne enotnosti, očital županu Kijeva Vitaliju Kličku, da je storil premalo za vzpostavitev začasnih zatočišč. »Žal se lokalne oblasti niso odrezale v vseh mestih. Zlasti veliko je pritožb v Klijevu. Če rečem blago – potrebnega je več dela. Prosim, bodite bolj resni,« je dejal Zelenski. »Pričakujemo kakovostno delo županovega urada,« je dejal predsednik države in dodal, da so nekateri v uradnih poročilih lagali o svojih dosežkih, ni pa povedal več o tem.
Prvi medvojni spor
Kličko je na aplikaciji Telegram odvrnil, da v mestu deluje 430 centrov in da se zlasti sredi sedanje situacije noče podati v politične bitke. »Nima smisla.« Dodal pa je, ne da bi imenoval Zelenskega, da so se začeli politični plesi in da se dogaja nepotrebna »manipulacija, ki je videti, milo rečeno, umazana tako Ukrajincem kot našim tujim partnerjem«.
To je sploh prvi znani spor Zelenskega in Klička od začetka ruske agresije 24. februarja. Pred vojno jih je bilo kar nekaj. Kličko je bil zaveznik bivšega predsednika Petra Porošenka, po prihodu Zelenskega na oblast pa ga je označil za političnega rivala in ga obtožil, da je nanj izvajal politični pritisk in o njem sprožal preiskave, denimo o prodaji mestnih zemljišč.
Vatikan bi posredoval, Moskva pravi, da ne bo šlo
Zelenski je v govoru tudi opozoril, da pričakujejo nove ruske napade in da bodo trajali, dokler Rusom ne zmanjka raket. ZDA medtem po poročanju Reutersa razmišljajo, da bi Ukrajini prihodnje leto začele dostavljati rakete dometa 150 kilometrov, s katerimi bi lahko ciljali tarče globoko v zaledju ozemlja pod ruskim nadzorom. Šlo naj bi za predlog podjetja Boeing, da bi majhne, natančne bombe namestili na rakete M26, ki jih imajo ZDA na zalogi. Je pa to le ena od več možnosti, ki jih glede pomoči Ukrajini proučuje Pentagon, navaja Reuters.
Ruske sile so medtem sprožale ofenzive na več točkah, zlasti pri mestih Bahmut in Avdivka v regiji Doneck, kjer boji potekajo že dolgo časa. Rusija pa je zanikala namige ukrajinske strani, da se namerava umakniti iz jedrske elektrarne Zaporožje. »Jedrska elektrarna je pod ruskim nadzorom in tako bo ostalo,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Peskov je tudi dejal, da pozdravlja nedavno ponudbo Vatikana, da na kakršen koli način posreduje za končanje vojne. Peskov je dejal, da za pogajanja ni pogojev, ker jih ukrajinska stran zavrača, dokler je na oblasti predsednik Vladimir Putin. Je pa Rusija v stikih z ZDA glede mogoče zamenjave zapornikov, saj si Bela hiša zelo prizadeva doseči zlasti izpustitev v Rusiji zaprte košarkarice Brittney Griner.
