Na prvi dan zasedanja evropskega sveta so voditelji članic EU prvič razpravljali o novi geopolitični situaciji v soseščini po neuspešnem državnem udaru Putinovega zaveznika Jevgenija Prigožina. Evropska unija se šele počasi privaja na spremenjena razmerja v Rusiji, nejasna pa je tudi glede nadaljnjih varnostnih jamstev Ukrajini. S posledicami državnega udara se še naprej ukvarjajo tudi v Rusiji, kjer sta v zadnjih dneh iz javnosti izginila dva pomembna generala.
Surovikina naj bi že zasliševali
V nemilost ruskega predsednika Vladimirja Putina naj ne bi padel nihče drug kot general Sergej Surovikin, ki je bil poveljnik vojaških operacij v Ukrajini. 56-letni vplivni general, ki je bil zaupnik Prigožina, naj bi bil po nekaterih medijskih poročilih obveščen o načrtih poveljnika skupine Wagner. Ruske oblasti naj bi preiskovale, kaj točno je vedel, znašel pa naj bi se tudi v priporu. V Kremlju so včeraj zavrnili novinarska vprašanja o tem, kje je Surovikin. Obrambno ministrstvo zaenkrat ni pojasnilo, kaj se dogaja z izginulim generalom, ki se ga je zaradi surovosti oprijel vzdevek general armagedon. Po nekaterih informacijah naj bi ga pripeljali v moskovski zapor Lefortovo.
Hkrati s Surovikinom se je izgubila tudi sled za načelnikom generalštaba in poveljnikom ruskih sil v Ukrajini Valerijem Gerasimovim. Ugiba se, da v vojski prihaja do čistk. Po ocenah analitikov ameriškega Inštituta za vojne študije (ISW) pa naj bi bila nepriljubljenost obrambnega ministra Sergeja Šojguja in Gerasimova v Kremlju videna kot neposredna grožnja Putinu, da si zagotovi podporo pomembnih delov vojske.
Grožnja wagnerjevcev za EU
Medtem je nejasno tudi, kje v Belorusiji se nahaja Prigožin in koliko njegovih enot, ki bodo kot skupina Wagner razpuščene s 1. julijem, je prispelo oziroma je na poti v Belorusijo. Tam naj bi – sodeč po nedavnih satelitskih posnetkih – v zapuščenem oporišču v kraju Tsel (približno sto kilometrov jugovzhodno od Minska) že pripravljali nove objekte za Wagnerjeve enote. Prav to skrbi predvsem vzhodne članice Unije. Več tamkajšnjih voditeljev je včeraj dejalo, da bodo pozorno spremljali dogajanje v Belorusiji. Poljska bo denimo zaradi namestitve Wagnerjevih enot v Belorusiji okrepila nadzor na meji z Belorusijo. Po ocenah latvijskega premierja Krišjānisa Kariņša namestitev Wagnerjevih enot v Belorusiji ne bi predstavljala neposredne vojaške grožnje EU, temveč grožnjo njihove infiltracije na ozemlju sedemindvajseterice.
Zasedanja evropskih voditeljev se je včeraj udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, s katerim so evropski voditelji razpravljali o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino. Slovenski premier Robert Golob je po poročanju STA pojasnil, da zaenkrat ni predvidena širitev shem podpore, ampak gredo razmišljanja v smeri, kako obstoječe zaobjeti pod enoten dežnik. Gre za iskanje ravnovesja med ukrepi EU in Nata, je še dejal: »Slovenija podpira namero, da znotraj obstoječega dežnika nadaljujemo z aktivnostmi, predvsem pa da Ukrajini pomagamo pri obrambi kritične infrastrukture, pri obnovi in pri tem, da lahko država normalno funkcionira,« je povedal. Proti razširitvi varnostnih jamstev na celotno EU pa se je včeraj zavzel avstrijski kancler Karl Nehammer. Kot je pojasnil, bi njegova država zaradi svoje nevtralnosti zavrnila soglasje k takšnim zavezam, pridržke pa naj bi po njegovih besedah imeli tudi Irska, Malta in Ciper.
