Kot sta se dogovorila oba predsednika, bo Moskva pripravila memorandum o možnem mirovnem dogovoru, ki ga bodo potem poslali v Kijev. Kot je po pogovoru povedal ruski predsednik Vladimir Putin, bi pogovori o memorandumu lahko vključevali tudi dogovor o začasni prekinitvi ognja, kar je ključna zahteva Ukrajine pred začetkom pogajanj o trajnem miru.
Da je pogovor potekal v prijateljskem tonu, je potrdil tudi Putinov svetovalec za zunanje zadeve Jurij Ušakov, ki je povedal, da je bil ton pogovora tako dober, da nihče od obeh predsednikov ni želel odložiti slušalke.
Navedbe Kremlja, da ni glede pogajanja z Ukrajino nobene časovnice in ta niti ni smiselna, sicer niso v eksplicitnem nasprotju z napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se bodo pogovori nadaljevali takoj, a kažejo na to, da se Rusiji na pogovorih ne mudi. Trump je glede na včerajšnje in današnje izjave bolj neučakan.
ZDA z zmanjšano vlogo v pogajanjih
Ključna točka pogovora je očitno zmanjšana vloga ZDA v pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Oba voditelja sta namreč povedala, da bodo nadaljnji pogovori potekali neposredno med Kijevom in Moskvo. Kot je še dodal Trump, naj bi ti pogovori potekali “na Bližnjem vzhodu.” Putin in Trump nista govorila, da bi bile na teh pogovorih prisotne ZDA.
Po pogovoru je Trump še povedal: “To je evropska situacija in mora tudi ostati evropska situacija."
Tudi izjava ameriškega podpredsednika JD Vanca, ki je včeraj obiskal Vatikan, daje vedeti, da si ZDA želijo zmanjšati svojo vlogo: “Za tango sta potrebna dva. Predsednik (Trump, op. a.) je pripravljen na to. Če Rusija ni pripravljena, bomo morali mi na neki točki reči, da to ni naša vojna,” je dejal.
Kritični odzivi iz Evrope
Tik pred pogovorom s Putinom je Trump na kratko govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po klicu v Moskvo pa je o pogovoru s Putinom govoril z več evropskimi voditelji, ki pa se zaenkrat izogibajo javnim izjavam.
Kot poroča Financial Times, ki citira neimenovane vire, seznanjene s pogovori, so bili evropski voditelji osupli nad Trumpovim opisom pogovora in da je jasno, da Trump ne namerava pritisniti na Putina, da bi ta pristal na resna pogajanja.
To mnenje je izrazil tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki je povedal, da po njegovem mnenju Rusija zgolj zavlačuje v pogovorih in da Putina dejansko mir v Ukrajini ne zanima.
Zaključki pogovora so precej neugodni za Kijev, saj je Zelenski po klicu povedal, da je za Ukrajino “ključno, da se ZDA ne distancirajo od pogovorov in naporov za mir,” kar je v očitnem nasprotju s tonom izjav, ki prihajajo iz Bele hiše.
ZDA želijo izboljšanje odnosov z Rusijo
Tako objava Donalda Trumpa na družbenih omrežjih kot tudi uradni povzetek pogovora, ki ga je objavila Bela hiša, sta velik del prostora namenila možnostim za izboljšanje odnosov med ZDA in Rusijo ter potencialu za gospodarstvi obeh držav.
Andrew Weiss, poznavalec ruske politike na Carnegijevem inštitutu za mir, je za PBS komentiral, da “Trump vidi normalizacijo rusko-ameriških odnosov kot primarni cilj in preostala diplomacija je podrejena temu.”
Več poznavalcev Rusije pogovore vidi kot konec Trumpovega poskusa, da pripelje Rusijo in Ukrajino za pogajalsko mizo. “Smo nazaj na začetku. Trump je brez besed opustil svoje zahteve po prekinitvi ognja. Mirovni predlog, ki so ga ZDA predstavile, je umaknjen. Trump obljublja velik korenček (trgovina, umik sankcij), a nobene palice,” je zapisal Joshi Shashank, ki o Rusijo piše za časnik The Economist.
Zelo kitičen je bil nekdanji britanski obrambni minister in vpliven član britanske konservativne stranke Ben Wallace. "Nisem optimističen za Ukrajino. Mislim, da Trump pripravlja teren, da bo lahko rekel: 'Poskusil sem,' nato pa bo sklenil trgovinski sporazum z Rusijo," je povedal za Times Radio.
